Glasovi svetov

Danes vemo, da številne živali – šimpanzi in gorile, na primer, pa nekatere vrste delfinov, kitov, slonov in papig – med seboj komunicirajo s precej kompleksno uporabo različnih gest in glasov, da torej imajo svoj jezik. Obenem pa se zdi, da je govorica živali namenjena predvsem pošiljanju in sprejemanju praktičnih oziroma utilitarnih sporočil – recimo o virih hrane ali o pretečih nevarnostih. Toda pri nobeni vrsti znanstveniki doslej še niso odkrili daru, ki ga imamo vsi ljudje – da ustvarjamo in si pripovedujemo zgodbe, izmišljije, fikcijo. Zato se je sodobni britanski literarni znanstvenik Brian Boyd – sicer strokovnjak za Vladimirja Nabokova – odločil raziskati, kako se je pri homo sapiensu sploh razvila sposobnost izmišljanja zgodb in zakaj neki se je v evolucijskem procesu zgodbarstvo izkazalo za prednost. Zakaj ima posameznik, ki pripoveduje in posluša izmišljene zgodbe, v evolucijskem smislu večje možnosti, da bo posredoval svoje gene naprej, kakor posameznik, ki te zmožnosti nima? – Svoje ugotovitve je Boyd strnil v knjigi O izvoru zgodb : evolucija, mišljenje, fikcija, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Do kakšnih spoznanj se je Boyd dokopal, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Gosta pred mikrofonom sta bila predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Vanesa Matajc, in asistent z istega oddelka, dr. Igor Žunkovič, ki je Boydovo knjigo prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons

Vzorci mandal, ki so se nekoč selili z azijskimi romarji, menihi in trgovci tisoče kilometrov daleč, ne glede na vse težave in nevarnosti, danes zlahka dosegajo vse dele sveta. Mandale so sestavni del naših življenj. Najdemo jih praktično vsepovsod, a pogosto ne vemo, od kod prihajajo, kaj je botrovalo njihovemu nastanku in del kakšnih socialnih in religioznih praks so mandale na vzhodu bile in pogosto še zmeraj so. A mandale ne pripadajo le Vzhodu in Zahodu, čeprav je za njihovo priljubljenost pri nas zaslužen Carl Gustav Jung, ki je mandalo opisal kot psihokozmogram. Mandale pripadajo vsakemu času in vsem tradicijam. Jung je poudarjal, da se mandale uporabljajo za utrjevanje notranjega bitja ali za spodbujanje globoke meditacije, saj nas opazovanje mandale pa tudi njihovo ustvarjanje, navdaja z vedrino, občutkom, da je življenje spet dobilo smisel in red. 40 let svojega življenja jim je posvetil dr. Zmago Šmitek, vrsto let redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Šmitek sodi med najvidnejše slovenske raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije, za knjigo, ki je izšla pri založbi Beletrina pred dobrim mesecem - Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja, pa njen recenzent dr. Andrej Ule pravi, da je Šmitkovo življenjsko delo in obenem izjemen prispevek k predstavljanju in razumevanju azijskih kultur. O mandalah, o tem načrtu za vse kreacije in harmonični obliki duha kot mandali rečejo Tibetanci, se je Liana Buršič z dr. Šmitkom pogovarjala v tokratnih Glasovih svetov.

Vzorci mandal, ki so se nekoč selili z azijskimi romarji, menihi in trgovci tisoče kilometrov daleč, ne glede na vse težave in nevarnosti, danes zlahka dosegajo vse dele sveta. Mandale so sestavni del naših življenj. Najdemo jih praktično vsepovsod, a pogosto ne vemo, od kod prihajajo, kaj je botrovalo njihovemu nastanku in del kakšnih socialnih in religioznih praks so mandale na vzhodu bile in pogosto še zmeraj so. A mandale ne pripadajo le Vzhodu in Zahodu, čeprav je za njihovo priljubljenost pri nas zaslužen Carl Gustav Jung, ki je mandalo opisal kot psihokozmogram. Mandale pripadajo vsakemu času in vsem tradicijam. Jung je poudarjal, da se mandale uporabljajo za utrjevanje notranjega bitja ali za spodbujanje globoke meditacije, saj nas opazovanje mandale pa tudi njihovo ustvarjanje, navdaja z vedrino, občutkom, da je življenje spet dobilo smisel in red. 40 let svojega življenja jim je posvetil dr. Zmago Šmitek, vrsto let redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Šmitek sodi med najvidnejše slovenske raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije, za knjigo, ki je izšla pri založbi Beletrina pred dobrim mesecem - Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja, pa njen recenzent dr. Andrej Ule pravi, da je Šmitkovo življenjsko delo in obenem izjemen prispevek k predstavljanju in razumevanju azijskih kultur. O mandalah, o tem načrtu za vse kreacije in harmonični obliki duha kot mandali rečejo Tibetanci, se je Liana Buršič z dr. Šmitkom pogovarjala v tokratnih Glasovih svetov.

»Hrana se dotika vsega. Je osnova vsakega gospodarstva, označuje socialne razlike, meje, vezi in nasprotja ter nenehno razvija uprizoritve spolnih, družinskih in skupnostnih odnosov.« Če z besedami legendarne ameriške avtorice kulinarične proze Mary Frances Kennedy Fisher povzamemo dejstvo, da se naš svet vrti okoli hrane in kuhanja. »V katerikoli družbi je kuhanje jezik, s katerim ta nezavedno odkriva svojo strukturo« je zapisal znameniti francoski antropolog Claude Lévi-Strauss. Hrana oziroma kulinarika je eden ključnih ideoloških aparatov družbe, odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo. Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, ubijemo njeno bistvo, pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako moderno kot je v dobi, ki jo živimo. O antropologiji hrane se bomo pogovarjali v tokratnih Glasovih svetov. Avtorica oddaje Liana Buršič je v goste povabila kulinarična mojstra - chefa Jožefa Oselija in chefa Bineta Volčiča ter kulinarična poznavalca, blogerja, avtorja gastronomskih knjižnih edicij - Boštjana Napotnika in Valentino Smej Novak. Foto:Flickr,cc

»Hrana se dotika vsega. Je osnova vsakega gospodarstva, označuje socialne razlike, meje, vezi in nasprotja ter nenehno razvija uprizoritve spolnih, družinskih in skupnostnih odnosov.« Če z besedami legendarne ameriške avtorice kulinarične proze Mary Frances Kennedy Fisher povzamemo dejstvo, da se naš svet vrti okoli hrane in kuhanja. »V katerikoli družbi je kuhanje jezik, s katerim ta nezavedno odkriva svojo strukturo« je zapisal znameniti francoski antropolog Claude Lévi-Strauss. Hrana oziroma kulinarika je eden ključnih ideoloških aparatov družbe, odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo. Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, ubijemo njeno bistvo, pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako moderno kot je v dobi, ki jo živimo. O antropologiji hrane se bomo pogovarjali v tokratnih Glasovih svetov. Avtorica oddaje Liana Buršič je v goste povabila kulinarična mojstra - chefa Jožefa Oselija in chefa Bineta Volčiča ter kulinarična poznavalca, blogerja, avtorja gastronomskih knjižnih edicij - Boštjana Napotnika in Valentino Smej Novak. Foto:Flickr,cc

Od tedaj, ko je Galileo Galilei usmeril svoj teleskop v nenavadne oblake na nočnem nebu, ki so se vlekli čez Rimsko cesto, in presenečen odkril nepregledno množico človeškemu očesu do tedaj skritih zvezd, se je naše poznavanje vesolja že močno poglobilo. Toda preskok, ki ga v naše razumevanje zgradbe vesolja zdaj prinašajo podatki vesoljske misije Gaia, je primerljiv s tem. Podrobna prostorska zvezdna karta 1,1 milijarde zvezd v naši galaksiji, med katerimi je kar 400 milijonov na novo odkritih, postavlja poznavanje naše galaktične okolice na nove temelje in bo po pričakovanjih popolnoma revolucionirala astronomijo. O Gaii, projektu Evropske vesoljske agencije, in možnostih, ki jih ponuja za preučevanje vesolja, smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Foto:ESA/Gaia

Od tedaj, ko je Galileo Galilei usmeril svoj teleskop v nenavadne oblake na nočnem nebu, ki so se vlekli čez Rimsko cesto, in presenečen odkril nepregledno množico človeškemu očesu do tedaj skritih zvezd, se je naše poznavanje vesolja že močno poglobilo. Toda preskok, ki ga v naše razumevanje zgradbe vesolja zdaj prinašajo podatki vesoljske misije Gaia, je primerljiv s tem. Podrobna prostorska zvezdna karta 1,1 milijarde zvezd v naši galaksiji, med katerimi je kar 400 milijonov na novo odkritih, postavlja poznavanje naše galaktične okolice na nove temelje in bo po pričakovanjih popolnoma revolucionirala astronomijo. O Gaii, projektu Evropske vesoljske agencije, in možnostih, ki jih ponuja za preučevanje vesolja, smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Foto:ESA/Gaia

Začetek in razcvet železniških tirov na slovenskih tleh sta povezana s staro Avstrijo. Prvi odsek – šlo je za progo od Gradca do Celja – so odprli pred natanko 170 leti. Pomenil je velik tehniški napredek in pridobitev na vsem gospodarskem, kulturnem in družbenem področju takratne Spodnje Štajerske, pozneje pa tudi preostalih območij današnje Slovenije. Na drugi strani pa je novotarija naletela tudi na strah in celo odpor prebivalcev. A kakor koli že, vlaki so postali prevladujoče prevozno sredstvo za potovanja po kopnem. Z njimi se je začel razvijati tudi turizem. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo opisali zgodovino železnic pri nas od njenih začetkov do razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Gosta Barbare Belehar Drnovšek bosta ravnatelj Železniškega muzeja Mladen Bogić in dr. Andrej Studen z Inštituta za novejšo zgodovino. Foto: Andreas/Flickr

Začetek in razcvet železniških tirov na slovenskih tleh sta povezana s staro Avstrijo. Prvi odsek – šlo je za progo od Gradca do Celja – so odprli pred natanko 170 leti. Pomenil je velik tehniški napredek in pridobitev na vsem gospodarskem, kulturnem in družbenem področju takratne Spodnje Štajerske, pozneje pa tudi preostalih območij današnje Slovenije. Na drugi strani pa je novotarija naletela tudi na strah in celo odpor prebivalcev. A kakor koli že, vlaki so postali prevladujoče prevozno sredstvo za potovanja po kopnem. Z njimi se je začel razvijati tudi turizem. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo opisali zgodovino železnic pri nas od njenih začetkov do razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Gosta Barbare Belehar Drnovšek bosta ravnatelj Železniškega muzeja Mladen Bogić in dr. Andrej Studen z Inštituta za novejšo zgodovino. Foto: Andreas/Flickr

Potem ko je Evropska unija oktobra lani sprejela uredbo o enotnem trgu telekomunikacij, se je zdelo, da je bitka za nevtralni internet v Evropi izgubljena. Aktivisti za digitalne pravice so namreč takrat opozarjali, da je definicija pojma internetna nevtralnost v uredbi preveč ohlapna in zato se lahko od odprtega in demokratičnega interneta za vedno poslovimo. Črni scenarij se ni uresničil, zaradi ohlapne definicije pa je združenje evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije mesece po sprejetju uredbe vendarle oblikovalo natančna pravila, s katerimi ureja internetno nevtralnost v Evropski uniji. Kakšna so ta pravila in zakaj je nevtralnost interneta sploh pomembna? O usodi interneta več v tokratni oddaji Glasovi svetov s sogovornikoma. To sta direktor inštituta Digitas dr. Dušan Caf in aktivist Državljan D Domen Savič. Pripravlja Urška Henigman. foto: stephen melkisethian/flickr

Potem ko je Evropska unija oktobra lani sprejela uredbo o enotnem trgu telekomunikacij, se je zdelo, da je bitka za nevtralni internet v Evropi izgubljena. Aktivisti za digitalne pravice so namreč takrat opozarjali, da je definicija pojma internetna nevtralnost v uredbi preveč ohlapna in zato se lahko od odprtega in demokratičnega interneta za vedno poslovimo. Črni scenarij se ni uresničil, zaradi ohlapne definicije pa je združenje evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije mesece po sprejetju uredbe vendarle oblikovalo natančna pravila, s katerimi ureja internetno nevtralnost v Evropski uniji. Kakšna so ta pravila in zakaj je nevtralnost interneta sploh pomembna? O usodi interneta več v tokratni oddaji Glasovi svetov s sogovornikoma. To sta direktor inštituta Digitas dr. Dušan Caf in aktivist Državljan D Domen Savič. Pripravlja Urška Henigman. foto: stephen melkisethian/flickr

Zaradi krčenja življenjskega prostora in omejenih virov hrane številne živalske vrste za preživetje med seboj tekmujejo. Dve vrsti kuščaric na Kočevskem pa se tekmovanju raje izogneta. Njuno vedenje je preučevala biologinja in raziskovalka dr. Anamarija Žagar. Čeprav se kuščarici med seboj le malo razlikujeta in na omejenem življenjskem prostoru lovita isti plen, pa jima strategija izogibanja omogoča mirno sobivanje in preživetje. Podrobneje o tej zanimivi taktiki pa v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pozidna kuščarica (Podarcis muralis), avtor: Miha Krofel

Zaradi krčenja življenjskega prostora in omejenih virov hrane številne živalske vrste za preživetje med seboj tekmujejo. Dve vrsti kuščaric na Kočevskem pa se tekmovanju raje izogneta. Njuno vedenje je preučevala biologinja in raziskovalka dr. Anamarija Žagar. Čeprav se kuščarici med seboj le malo razlikujeta in na omejenem življenjskem prostoru lovita isti plen, pa jima strategija izogibanja omogoča mirno sobivanje in preživetje. Podrobneje o tej zanimivi taktiki pa v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pozidna kuščarica (Podarcis muralis), avtor: Miha Krofel

Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bila arhitektka prof. dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in sociolog doc. dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije. Foto: www.flickr.com

Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bila arhitektka prof. dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in sociolog doc. dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije. Foto: www.flickr.com