Glasovi svetov

V tokratni oddaji bomo dali pod drobnogled mlade, tako imenovano milenijsko generacijo. Milenijci so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, hkrati pa imajo najnižjo povprečno plačo in najvišjo stopnjo brezposelnosti. Gre za izjemno heterogeno generacijo. Veliko jih še vedno živi pri starših in so generacija, ki se najpogosteje seli v tujino. So generacija, katere življenjski prostor je internet, zanje velja, da so pogosto bolj liberalni in strpnejši od starejših, pred materialnimi dobrinami in kariernimi cilji je kakovost življenja. Hkrati pa so ti mladi najbolj zadovoljna in optimistična generacija. O mladih v pogovoru z dolgoletno raziskovalko mladih dr. Mirjano Ule. foto: flickr/Ben Hall

S tokratno oddajo Glasovi svetov bomo priča vznemirljivemu razvoju nove vrste. Le ta bi lahko ostala skrita, če ne bi bilo posredi srečnega naključja. Ko je namreč raziskovalna skupina Nacionalnega inštituta za biologijo ob reki Dragonji prisluškovala vibracijski komunikaciji tamkajšnjih žuželk, so z laserjem posneli do takrat še nepoznano zaporedje signalov. Podrobnejše poslušanje posnetka je potrdilo domnevo, da gre za novo vrsto škržatkov. »Preučevanje vibracijske komunikacije nas popelje v povsem nov svet,« pojasnjuje biologinja doc. dr. Meta Virant Doberlet, ki jo stroka uvršča med vodilne svetovne strokovnjakinje s področja komunikacije in vedenja žuželk. Podrobneje o napevih, ki jih ljudje ne slišimo, pa v oddaji Glasovi svetov. Pripravil jo je Iztok Konc. Foto: Rok Šturm Nova vrsta: škržatek »Dragonja« iz rodu Aphrodes

S tokratno oddajo Glasovi svetov bomo priča vznemirljivemu razvoju nove vrste. Le ta bi lahko ostala skrita, če ne bi bilo posredi srečnega naključja. Ko je namreč raziskovalna skupina Nacionalnega inštituta za biologijo ob reki Dragonji prisluškovala vibracijski komunikaciji tamkajšnjih žuželk, so z laserjem posneli do takrat še nepoznano zaporedje signalov. Podrobnejše poslušanje posnetka je potrdilo domnevo, da gre za novo vrsto škržatkov. »Preučevanje vibracijske komunikacije nas popelje v povsem nov svet,« pojasnjuje biologinja doc. dr. Meta Virant Doberlet, ki jo stroka uvršča med vodilne svetovne strokovnjakinje s področja komunikacije in vedenja žuželk. Podrobneje o napevih, ki jih ljudje ne slišimo, pa v oddaji Glasovi svetov. Pripravil jo je Iztok Konc. Foto: Rok Šturm Nova vrsta: škržatek »Dragonja« iz rodu Aphrodes

Stara celina se je pred več kot letom dni začela spopadati s tako imenovano begunsko krizo, ki je razkrila krhkost humanistične tradicije in negativne posledice kulture strahu. Tisti, ki so v Evropo prebegnili pred vojnami, nemiri, revščino, v Grčiji in Srbiji živijo v neogrevanih šotorih in spalnih prostorih, mraz je zahteval tudi smrtne žrtve. Življenja je vzelo tudi Sredozemsko morje, po katerem v prenatrpanih čolnih v Evropo še vedno prihajajo begunci, na kopenski poti so jih ustavile žice in ograje. Kako pa živijo tisti, ki so uspeli priti v Slovenijo, Italijo in Avstrijo? Kakšen je njihov vsakdan, kakšne izkušnje ima z njimi lokalno prebivalstvo, kaj vse za njih storijo humanitarni delavci in nevladne organizacije, kakšni programi so jim na voljo za vključitev v novo okolje? V tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo zato govorili o življenju beguncev in z begunci. Gosti: direktor koroške Karitas dr. Jože Marketz, predsednica humanitarnega društva Adra Slovenija Maja Ahac, župan občine Repentabor Marko Pisani, županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin in uslužbenec italijanskega Konzorcija za solidarnost Matej Iskra.

Stara celina se je pred več kot letom dni začela spopadati s tako imenovano begunsko krizo, ki je razkrila krhkost humanistične tradicije in negativne posledice kulture strahu. Tisti, ki so v Evropo prebegnili pred vojnami, nemiri, revščino, v Grčiji in Srbiji živijo v neogrevanih šotorih in spalnih prostorih, mraz je zahteval tudi smrtne žrtve. Življenja je vzelo tudi Sredozemsko morje, po katerem v prenatrpanih čolnih v Evropo še vedno prihajajo begunci, na kopenski poti so jih ustavile žice in ograje. Kako pa živijo tisti, ki so uspeli priti v Slovenijo, Italijo in Avstrijo? Kakšen je njihov vsakdan, kakšne izkušnje ima z njimi lokalno prebivalstvo, kaj vse za njih storijo humanitarni delavci in nevladne organizacije, kakšni programi so jim na voljo za vključitev v novo okolje? V tokratni skupni oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo zato govorili o življenju beguncev in z begunci. Gosti: direktor koroške Karitas dr. Jože Marketz, predsednica humanitarnega društva Adra Slovenija Maja Ahac, župan občine Repentabor Marko Pisani, županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin in uslužbenec italijanskega Konzorcija za solidarnost Matej Iskra.

Konec prejšnjega leta je Slovenija po dolgih letih zapletov in obotavljanja vendarle podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, bolj znano po kratici Cern. Z njegovo ratifikacijo v državnem zboru bo Slovenija postala pridružena članica ene ključnih raziskovalnih institucij in največjega laboratorija na svetu. Kar se raziskovalnega dela tiče, so bili slovenski znanstveniki že do zdaj polno vključeni v eksperimente, ki potekajo na največjem pospeševalniku delcev na planetu in tako tudi del zgodbe, ki je pripeljala do enega najpomembnejših odkritij v fiziki v tem tisočletju;odkritja Higgsovega bozona. Odkrivanje neznanega je temeljno poslanstvo Cerna, za njegovo uresničevanje pa je ključna visokotehnološka infrastruktura ter delovno okolje, ki kar najbolj ustreza ustanovnemu motu te organizacije, ki se glasi Znanost za mir. V Cern smo pogledali v Glasovih svetov, ki jih je pripravila Nina Slaček. Foto: Cern/LHC

Konec prejšnjega leta je Slovenija po dolgih letih zapletov in obotavljanja vendarle podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, bolj znano po kratici Cern. Z njegovo ratifikacijo v državnem zboru bo Slovenija postala pridružena članica ene ključnih raziskovalnih institucij in največjega laboratorija na svetu. Kar se raziskovalnega dela tiče, so bili slovenski znanstveniki že do zdaj polno vključeni v eksperimente, ki potekajo na največjem pospeševalniku delcev na planetu in tako tudi del zgodbe, ki je pripeljala do enega najpomembnejših odkritij v fiziki v tem tisočletju;odkritja Higgsovega bozona. Odkrivanje neznanega je temeljno poslanstvo Cerna, za njegovo uresničevanje pa je ključna visokotehnološka infrastruktura ter delovno okolje, ki kar najbolj ustreza ustanovnemu motu te organizacije, ki se glasi Znanost za mir. V Cern smo pogledali v Glasovih svetov, ki jih je pripravila Nina Slaček. Foto: Cern/LHC

S številnimi naravnimi bogastvi obdarjena dežela, ki se razprostira na osmih milijonih in pol kvadratnih kilometrov; v kateri živi 206 milijonov prebivalcev; katere gospodarstvo je konec leta 2015 veljalo za deveto največje na svetu ... To je Brazilija. Toda kaj Slovenci o gostiteljici lanskoletnih poletnih olimpijskih iger resnično vemo? Da tam živijo mojstri nogometa? Da Brazilci ljubijo sambo? In karneval? – V vse bolj globaliziranem svetu takšno vedenje preprosto ne zadošča več. Na srečo lahko zdaj to belo liso zapolnimo ob prebiranju slovenskega prevoda Zgodovine Brazilije, obsežne monografije priznanega brazilskega historiografa Borisa Fausta, ki je ob koncu lanskega leta izšla pri založbi ZRC SAZU. Ob pomoči te knjige smo v tokratnih Glasovih svetov pretresli pet stoletij brazilske zgodovine, da bi ugotovili, po kakšni poti je peta največja država na svetu pravzaprav prišla v 21. stoletje, v katerem bi lahko igrala gospodarsko in politično zelo pomembno vlogo. Naši gostji pred mikrofonom sta bili Barbara Juršič in Jasmina Markič, ki sta Faustovo delo prevedli v slovenski jezik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Brazilija na zemljevidu iz leta 1519 (Wikimedia Commons)

S številnimi naravnimi bogastvi obdarjena dežela, ki se razprostira na osmih milijonih in pol kvadratnih kilometrov; v kateri živi 206 milijonov prebivalcev; katere gospodarstvo je konec leta 2015 veljalo za deveto največje na svetu ... To je Brazilija. Toda kaj Slovenci o gostiteljici lanskoletnih poletnih olimpijskih iger resnično vemo? Da tam živijo mojstri nogometa? Da Brazilci ljubijo sambo? In karneval? – V vse bolj globaliziranem svetu takšno vedenje preprosto ne zadošča več. Na srečo lahko zdaj to belo liso zapolnimo ob prebiranju slovenskega prevoda Zgodovine Brazilije, obsežne monografije priznanega brazilskega historiografa Borisa Fausta, ki je ob koncu lanskega leta izšla pri založbi ZRC SAZU. Ob pomoči te knjige smo v tokratnih Glasovih svetov pretresli pet stoletij brazilske zgodovine, da bi ugotovili, po kakšni poti je peta največja država na svetu pravzaprav prišla v 21. stoletje, v katerem bi lahko igrala gospodarsko in politično zelo pomembno vlogo. Naši gostji pred mikrofonom sta bili Barbara Juršič in Jasmina Markič, ki sta Faustovo delo prevedli v slovenski jezik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Brazilija na zemljevidu iz leta 1519 (Wikimedia Commons)

V tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo govorili o zimskem turizmu. Naši gostje Franz Skuk, Rudi Bartaloth, Jure Prešeren in Franci Hosner bodo razkrili, kaj načrtujejo to zimo na Peci, Svetih Višarjah, Kanalski dolini in Kaninu, kakšno je čezmejno sodelovanje in kako privabljajo obiskovalce skozi vse leto. Vabljeni k poslušanju! Foto: Roland Ster/Flickr

V tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravljamo v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca, bomo govorili o zimskem turizmu. Naši gostje Franz Skuk, Rudi Bartaloth, Jure Prešeren in Franci Hosner bodo razkrili, kaj načrtujejo to zimo na Peci, Svetih Višarjah, Kanalski dolini in Kaninu, kakšno je čezmejno sodelovanje in kako privabljajo obiskovalce skozi vse leto. Vabljeni k poslušanju! Foto: Roland Ster/Flickr

Četrti planet od Sonca je že veliko prej buril radovednost in tudi domišljijo, od leta 1960 pa je tudi del mednarodnih raziskovanj. Številne ameriške, sovjetske, ruske, japonske in evropske odprave so poletele proti rdečemu planetu z namenom, da bi bolje razumeli podobnosti in razlike med njim in Zemljo. Seveda pa je v ospredju vprašanje, ali na rdečem planetu obstaja življenje oziroma je obstajalo kdaj v preteklosti. Misija, ki skuša to zelo jasno raziskati in dognati, se imenuje ExoMars. Gre za enega od pomembnejših programov Evropske vesoljske agencije, katere pridružena članica je nedavno postala tudi Slovenija. Sogovornik v studiu bo Klemen Čotar, član astronomske skupine in mladi raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Oddajo pripravlja Barbara B. Drnovšek. Foto: ESA

Četrti planet od Sonca je že veliko prej buril radovednost in tudi domišljijo, od leta 1960 pa je tudi del mednarodnih raziskovanj. Številne ameriške, sovjetske, ruske, japonske in evropske odprave so poletele proti rdečemu planetu z namenom, da bi bolje razumeli podobnosti in razlike med njim in Zemljo. Seveda pa je v ospredju vprašanje, ali na rdečem planetu obstaja življenje oziroma je obstajalo kdaj v preteklosti. Misija, ki skuša to zelo jasno raziskati in dognati, se imenuje ExoMars. Gre za enega od pomembnejših programov Evropske vesoljske agencije, katere pridružena članica je nedavno postala tudi Slovenija. Sogovornik v studiu bo Klemen Čotar, član astronomske skupine in mladi raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Oddajo pripravlja Barbara B. Drnovšek. Foto: ESA

Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da kar 70 odstotkov prebivalcev najmanj enkrat v življenju doživi hud travmatičen dogodek. Bolezen, smrt, zloraba, nasilje, ločitev, prometna nesreča. Dogodki, ki lahko doletijo vsakega od nas. Ali travmo sploh lahko preživimo? Ali jo lahko izbrišemo iz svojega spomina? Zakaj sta tišina in molk usodna? Vprašanja, na katera odgovarja oddaja Glasovi svetov. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok, psiholog in pedagog Mark Wolynn ter psiholog, zakonski in družinski terapevt, predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lyle Beaudoin/ Flickr, cc

Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da kar 70 odstotkov prebivalcev najmanj enkrat v življenju doživi hud travmatičen dogodek. Bolezen, smrt, zloraba, nasilje, ločitev, prometna nesreča. Dogodki, ki lahko doletijo vsakega od nas. Ali travmo sploh lahko preživimo? Ali jo lahko izbrišemo iz svojega spomina? Zakaj sta tišina in molk usodna? Vprašanja, na katera odgovarja oddaja Glasovi svetov. Sodelovali bodo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok, psiholog in pedagog Mark Wolynn ter psiholog, zakonski in družinski terapevt, predavatelj prof. dr. Robert Cvetek. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lyle Beaudoin/ Flickr, cc