Glasovi svetov

Glasove svetov smo tokrat posvetili velikim in kljub temu večinoma neopaznim prebivalcem naših gozdov. Medvedom, volkovom in risom. Velikim zverem torej, ki sodijo v sam vrh prehranjevalne verige – če seveda za trenutek pustimo ob strani nas same – in ki so zato svojevrsten pokazatelj stanja v gozdovih, poleg tega pa svoje življenjsko okolje tudi pomembno sooblikujejo. Kljub sorazmerno majhnemu ozemlju in danes že vseprisotni človeški navzočnosti, je vendarle že sicer visoka biotska pestrost v Sloveniji, tudi ko gre za velike plenilce na kar zavidljivi ravni. Toda po drugi strani so risi praktično na robu izumrtja. Skritemu življenju teh živali, za katere vsi vemo, da domujejo v naših gozdovih, vendar jih najverjetneje ne bomo nikoli srečali, smo se pogovarjali s strokovnjaki dr. Hubertom Potočnikom, dr. Miho Kroflom in dr. Tomažem Skrbinškom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:Wikipedia

Glasove svetov smo tokrat posvetili velikim in kljub temu večinoma neopaznim prebivalcem naših gozdov. Medvedom, volkovom in risom. Velikim zverem torej, ki sodijo v sam vrh prehranjevalne verige – če seveda za trenutek pustimo ob strani nas same – in ki so zato svojevrsten pokazatelj stanja v gozdovih, poleg tega pa svoje življenjsko okolje tudi pomembno sooblikujejo. Kljub sorazmerno majhnemu ozemlju in danes že vseprisotni človeški navzočnosti, je vendarle že sicer visoka biotska pestrost v Sloveniji, tudi ko gre za velike plenilce na kar zavidljivi ravni. Toda po drugi strani so risi praktično na robu izumrtja. Skritemu življenju teh živali, za katere vsi vemo, da domujejo v naših gozdovih, vendar jih najverjetneje ne bomo nikoli srečali, smo se pogovarjali s strokovnjaki dr. Hubertom Potočnikom, dr. Miho Kroflom in dr. Tomažem Skrbinškom. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:Wikipedia

Kamorkoli že dandanes potujemo – na Tasmanijo, Kamčatko, Jukatan ali, čisto preprosto, samo od Litije do Čateža –, se lahko zanesemo na obilico koristnih podatkov, dobrodošlih napotkov in prijaznih sugestij, ki nam jih ponuja svetovni splet. Če pa k temu prištejemo še vse dokumentarne filme in turistične vodiče, tedaj se najbrž lahko vprašamo, čemu neki bi človek danes sploh še prebiral literarni potopis? Kakšna je, drugače rečeno, dodana vrednost leposlovno izbrušenega pisanja o krajih, ki nenadoma niso več tako brezupno nedosegljivi, kakor so bili še pred desetletji? In kako se je ta literarni žanr spremenil v času, ko je potovati razmeroma lahko, klikati z miško pa še lažje? – To so vprašanja, ki smo jih pretresali v kontekstu Glasov svetov, ki smo jih tokrat pripravili v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca. Oddaja je sicer potekala v živo z 32. Slovenskega knjižnega sejma. Naši gostje pred mikrofonom so bili pisatelj in urednik potopisne zbirke S poti pri Cankarjevi založbi, Andrej Blatnik, pisatelj, novinar in alpinist, Dušan Jelinčič, in pisateljica in novinarka Agata Tomažič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ilustracija iz potopisa Marca Pola, 14. stol. (Wikimedia Commons)

Kamorkoli že dandanes potujemo – na Tasmanijo, Kamčatko, Jukatan ali, čisto preprosto, samo od Litije do Čateža –, se lahko zanesemo na obilico koristnih podatkov, dobrodošlih napotkov in prijaznih sugestij, ki nam jih ponuja svetovni splet. Če pa k temu prištejemo še vse dokumentarne filme in turistične vodiče, tedaj se najbrž lahko vprašamo, čemu neki bi človek danes sploh še prebiral literarni potopis? Kakšna je, drugače rečeno, dodana vrednost leposlovno izbrušenega pisanja o krajih, ki nenadoma niso več tako brezupno nedosegljivi, kakor so bili še pred desetletji? In kako se je ta literarni žanr spremenil v času, ko je potovati razmeroma lahko, klikati z miško pa še lažje? – To so vprašanja, ki smo jih pretresali v kontekstu Glasov svetov, ki smo jih tokrat pripravili v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovca. Oddaja je sicer potekala v živo z 32. Slovenskega knjižnega sejma. Naši gostje pred mikrofonom so bili pisatelj in urednik potopisne zbirke S poti pri Cankarjevi založbi, Andrej Blatnik, pisatelj, novinar in alpinist, Dušan Jelinčič, in pisateljica in novinarka Agata Tomažič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ilustracija iz potopisa Marca Pola, 14. stol. (Wikimedia Commons)

Raziskovalci človeške evolucije iščejo odgovore na vprašanja, kdo smo, kako smo se razvili, od kod smo prišli. Do zdaj so zbrali veliko novih dokazov; fosilov, ki so jih našli na terenu. Razvili so se nove tehnike in načini obdelovanja podatkov. Paleoantropologija je postala vse bolj specializirana in kompleksna. O tem, katera so najnovejša odkritja in dognanja ter pred kakšnimi izzivi je paleoantropološka znanost, so razpravljali udeleženci mednarodnega srečanja, ki je v začetku novembra potekalo v Ljubljani. Z nekaterimi v svetu znanimi preučevalci začetkov človeštva se je v oddaji Glasovi svetov pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. Njeni sogovorniki so bili Jeffrey Hugh Schwartz, Ian Tattersall, William Harcourt-Smith in Yoel Rak. Foto: Wikimedia

Raziskovalci človeške evolucije iščejo odgovore na vprašanja, kdo smo, kako smo se razvili, od kod smo prišli. Do zdaj so zbrali veliko novih dokazov; fosilov, ki so jih našli na terenu. Razvili so se nove tehnike in načini obdelovanja podatkov. Paleoantropologija je postala vse bolj specializirana in kompleksna. O tem, katera so najnovejša odkritja in dognanja ter pred kakšnimi izzivi je paleoantropološka znanost, so razpravljali udeleženci mednarodnega srečanja, ki je v začetku novembra potekalo v Ljubljani. Z nekaterimi v svetu znanimi preučevalci začetkov človeštva se je v oddaji Glasovi svetov pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. Njeni sogovorniki so bili Jeffrey Hugh Schwartz, Ian Tattersall, William Harcourt-Smith in Yoel Rak. Foto: Wikimedia

V demokratičnih ureditvah volivci na volitvah izbiramo svoje predstavnike. Politiki nas zato v predvolilnem obdobju prepričujejo in mamijo z obljubami o boljšem jutri. Pri tem pa pogosto ostaja nejasno, čigave interese zares v vsakodnevnem političnem delovanju zastopajo. Ali glasujejo v dobro svojih volivk in volivcev ali v dobro posebnih interesov in lobijskih mrež. Obljube politikov so zato prepogosto prazne, še več, za pridobitev čim večjega dela volilnega telesa se številni kandidati zatekajo k populizmom, strašenju, lažem. Zato bomo v tokratni oddaji Glasovi svetov odgovarjali na vprašanje, zakaj še vedno volimo politike, če nam pa lažejo? Zakaj še vedno verjamemo v volilni teater, ki podžiga politično polarizacijo in poglablja družbeno nestabilnost? Gosta: filozof dr. Tadej Troha in politolog dr. Žiga Vodovnik. Voditeljica Urška Henigman. foto: IPP Photo Archive/flickr

V demokratičnih ureditvah volivci na volitvah izbiramo svoje predstavnike. Politiki nas zato v predvolilnem obdobju prepričujejo in mamijo z obljubami o boljšem jutri. Pri tem pa pogosto ostaja nejasno, čigave interese zares v vsakodnevnem političnem delovanju zastopajo. Ali glasujejo v dobro svojih volivk in volivcev ali v dobro posebnih interesov in lobijskih mrež. Obljube politikov so zato prepogosto prazne, še več, za pridobitev čim večjega dela volilnega telesa se številni kandidati zatekajo k populizmom, strašenju, lažem. Zato bomo v tokratni oddaji Glasovi svetov odgovarjali na vprašanje, zakaj še vedno volimo politike, če nam pa lažejo? Zakaj še vedno verjamemo v volilni teater, ki podžiga politično polarizacijo in poglablja družbeno nestabilnost? Gosta: filozof dr. Tadej Troha in politolog dr. Žiga Vodovnik. Voditeljica Urška Henigman. foto: IPP Photo Archive/flickr

Tudi pri nas se že dalj časa razpravlja o zdravljenju s konopljo. Pozivom slovenske zdravniške stroke k pravni ureditvi tega področja so se zdaj pridružili tudi politični odločevalci. Za oddajo Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc, smo tri strokovnjake povprašali, kako velik je terapevtski potencial konoplje. Foto: Claudio Toledo/ Flickr, cc

Tudi pri nas se že dalj časa razpravlja o zdravljenju s konopljo. Pozivom slovenske zdravniške stroke k pravni ureditvi tega področja so se zdaj pridružili tudi politični odločevalci. Za oddajo Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc, smo tri strokovnjake povprašali, kako velik je terapevtski potencial konoplje. Foto: Claudio Toledo/ Flickr, cc

Skoraj 5000 raziskovalcev, doktorjev znanosti je k slovenski znanosti v tridesetih letih prispeval program Mladi raziskovalci. Zasnovan je bil v letu 1985, tedaj še pod naslovom »2000 mladih raziskovalcev do leta 2000«, v želji, da se nadoknadi raziskovalni zaostanek Slovenije. Danes predstavlja program Mladi raziskovalci edino celostno shemo financiranja raziskovalnega dela mladih znanstvenikov pri nas in je zato izrednega pomena tako za razvoj znanosti kot družbe širše. Toda tako kot sama znanost, se tudi mladi raziskovalci v današnjem času soočajo z vrsto novih izzivov. O pomenu tega programa in o izzivih, s katerimi se sooča danes, smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Per Henning/NTNU

Skoraj 5000 raziskovalcev, doktorjev znanosti je k slovenski znanosti v tridesetih letih prispeval program Mladi raziskovalci. Zasnovan je bil v letu 1985, tedaj še pod naslovom »2000 mladih raziskovalcev do leta 2000«, v želji, da se nadoknadi raziskovalni zaostanek Slovenije. Danes predstavlja program Mladi raziskovalci edino celostno shemo financiranja raziskovalnega dela mladih znanstvenikov pri nas in je zato izrednega pomena tako za razvoj znanosti kot družbe širše. Toda tako kot sama znanost, se tudi mladi raziskovalci v današnjem času soočajo z vrsto novih izzivov. O pomenu tega programa in o izzivih, s katerimi se sooča danes, smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Per Henning/NTNU

Oddajo Glasovi svetov bomo tudi letos enkrat mesečno pripravljali v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovcu. V prvi oddaji bomo govorili o »Dijakih brez meja«. Zanimale nas bodo izkušnje večjezičnosti v šolah – tako z zornega kota pedagogov, ki se morajo soočati z dijaki z različnimi nivoji znanj, okrog katerih morajo organizirati učni proces, z zornega kota dijakov, ki hodijo v dvojezično šolo in z zornega kota sodobnega sveta - bo večjezičnosti več ali manj? Foto: USF SLE/flickr

Oddajo Glasovi svetov bomo tudi letos enkrat mesečno pripravljali v sodelovanju z radiem Trst A in slovenskim programom ORF iz Celovcu. V prvi oddaji bomo govorili o »Dijakih brez meja«. Zanimale nas bodo izkušnje večjezičnosti v šolah – tako z zornega kota pedagogov, ki se morajo soočati z dijaki z različnimi nivoji znanj, okrog katerih morajo organizirati učni proces, z zornega kota dijakov, ki hodijo v dvojezično šolo in z zornega kota sodobnega sveta - bo večjezičnosti več ali manj? Foto: USF SLE/flickr

Danes vemo, da številne živali – šimpanzi in gorile, na primer, pa nekatere vrste delfinov, kitov, slonov in papig – med seboj komunicirajo s precej kompleksno uporabo različnih gest in glasov, da torej imajo svoj jezik. Obenem pa se zdi, da je govorica živali namenjena predvsem pošiljanju in sprejemanju praktičnih oziroma utilitarnih sporočil – recimo o virih hrane ali o pretečih nevarnostih. Toda pri nobeni vrsti znanstveniki doslej še niso odkrili daru, ki ga imamo vsi ljudje – da ustvarjamo in si pripovedujemo zgodbe, izmišljije, fikcijo. Zato se je sodobni britanski literarni znanstvenik Brian Boyd – sicer strokovnjak za Vladimirja Nabokova – odločil raziskati, kako se je pri homo sapiensu sploh razvila sposobnost izmišljanja zgodb in zakaj neki se je v evolucijskem procesu zgodbarstvo izkazalo za prednost. Zakaj ima posameznik, ki pripoveduje in posluša izmišljene zgodbe, v evolucijskem smislu večje možnosti, da bo posredoval svoje gene naprej, kakor posameznik, ki te zmožnosti nima? – Svoje ugotovitve je Boyd strnil v knjigi O izvoru zgodb : evolucija, mišljenje, fikcija, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Do kakšnih spoznanj se je Boyd dokopal, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Gosta pred mikrofonom sta bila predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Vanesa Matajc, in asistent z istega oddelka, dr. Igor Žunkovič, ki je Boydovo knjigo prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons