Glasovi svetov

Kaj se je pravzaprav dogajalo na Slovenskem med drugo svetovno vojno? Kaj so v imenu prihodnosti slovenskega naroda, v imenu ljubezni do domovine, v imenu temeljnih človečanskih idealov med leti 1941 in 1945 storili partizani in kaj domobranci? To so vprašanja, ki tudi sedemdeset let pozneje pomembno razgibavajo javno debato pri nas. In čeprav so se v tem kontekstu k besedi priglasili številni, od samih udeležencev svetovne vojne in državljanskega spopada, prek nekaterih naših najuglednejših javnih intelektualcev do več tisoč anonimnih komentatorjev na spletnih forumih, vendarle ni videti, da bi se bili v dobrega četrt stoletja, kolikor se o tej problematiki pogovarjamo brez cenzure, vsi skupaj kam premaknili. Kaj lahko se celo zazdi, da se po vseh izrečenih besedah in po vsem prelitem črnilu Slovenci pravzaprav razumemo slabše, kakor smo se na samem začetku te diskusije. Zato se menda lahko vprašamo, kaj pravzaprav storiti s to travmo, da ne bo več zastrupljala naše sedanjosti, da ne bo več paralizirala naše pripravljenosti za soočenje s prihodnostjo, vse to pa, seveda, tako, da ne bi obenem bili nespoštljivi do vseh tistih, ki so med vojno in po njej izgubili svoja življenja? – To vprašanje smo ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne pretresali v Studiu ob 17ih na Prvem programu Radia Slovenija, no, na dan, ko praznujemo slovensko osamosvojitev, pa smo tej debati ponovno prisluhnili še na Arsu, v kontekstu oddaje Glasovi svetov. Zagatno problematiko so nam na nov način pomagali osvetliti mlajši ljudje, mlajši intelektualci, ki so od bržčas najbolj travmatičnega obdobja naše zgodovine oddaljeni kaki dve generaciji in torej o slovenski izkušnji druge svetovne vojne lahko govorijo brez pretirane jeze ali vneme. Pred mikrofonom smo tako gostili esejista in novinarja, Matica Kocijančiča, pa filozofa, Gregorja Modra, pesnico, literarno kritičarko in publicistko, Katjo Perat, ter doktorja Roka Svetliča, raziskovalca na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru.

»V tridesetih letih preteklega stoletja sta predstavnika dveh zelo različnih polov slovenske politike – dr. Anton Korošec in Edvard Kardelj – prišla do enake ugotovitve, da bo država Slovencev privlačna za zamejce samo, če bodo v njej polno in zadovoljni zaživeli matični Slovenci sami,« je zapisal zgodovinar dr. Janez Stergar. Koliko zamejci danes čutijo Slovenijo kot matično domovino in koliko Slovenija čuti zamejce kot del enotnega kulturnega prostora? O tem v Glasovih svetov, ki jih pripravljamo v skupni mesečni oddaji programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu.

»V tridesetih letih preteklega stoletja sta predstavnika dveh zelo različnih polov slovenske politike – dr. Anton Korošec in Edvard Kardelj – prišla do enake ugotovitve, da bo država Slovencev privlačna za zamejce samo, če bodo v njej polno in zadovoljni zaživeli matični Slovenci sami,« je zapisal zgodovinar dr. Janez Stergar. Koliko zamejci danes čutijo Slovenijo kot matično domovino in koliko Slovenija čuti zamejce kot del enotnega kulturnega prostora? O tem v Glasovih svetov, ki jih pripravljamo v skupni mesečni oddaji programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu.

Nekoč statusni simbol, danes navzoč v večini gospodinjstev. Govor je o porcelanu, ki je najzahtevnejša in najdragocenejša zvrst keramike. Njegova zgodovina je predvsem zgodovina vzhodnoazijskega porcelana, saj so ga tam odkrili in izdelovali. Njegov nastanek je sicer zavit v tančico skrivnosti in v zvezi z njim lahko govorimo celo o enem zgodnejših primerov industrijskega vohunstva. Zanimivo je tudi, da kljub zelo bogati tradiciji oblikovanja keramike nobena od številnih delavnic na ozemlju današnje Slovenije ni izdelovala porcelana. S tematiko porcelana se ukvarja aktualna razstava Belo zlato v Narodnem muzeju Slovenije. Tina Lamovšek se je za oddajo Glasovi svetov z avtorico razstave dr. Matejo Kos sprehodila po razstavi o porcelanu, s katerim je povezanih kar nekaj znanih in neznanih legend, ki vključujejo tako beneškega trgovca in raziskovalca Marca Pola ter strup. Vabljeni k poslušanju. Foto: Tina Lamovšek

Nekoč statusni simbol, danes navzoč v večini gospodinjstev. Govor je o porcelanu, ki je najzahtevnejša in najdragocenejša zvrst keramike. Njegova zgodovina je predvsem zgodovina vzhodnoazijskega porcelana, saj so ga tam odkrili in izdelovali. Njegov nastanek je sicer zavit v tančico skrivnosti in v zvezi z njim lahko govorimo celo o enem zgodnejših primerov industrijskega vohunstva. Zanimivo je tudi, da kljub zelo bogati tradiciji oblikovanja keramike nobena od številnih delavnic na ozemlju današnje Slovenije ni izdelovala porcelana. S tematiko porcelana se ukvarja aktualna razstava Belo zlato v Narodnem muzeju Slovenije. Tina Lamovšek se je za oddajo Glasovi svetov z avtorico razstave dr. Matejo Kos sprehodila po razstavi o porcelanu, s katerim je povezanih kar nekaj znanih in neznanih legend, ki vključujejo tako beneškega trgovca in raziskovalca Marca Pola ter strup. Vabljeni k poslušanju. Foto: Tina Lamovšek

Tokratne Glasove svetov smo oddajali v živo iz Muzeja arhitekture in oblikovanja. Ob razstavi Marko Turk Homo Faber smo se z gosti: direktorjem MAO Matevžem Čelikom, kustosinjo Špelo Šubic in oblikovalcem zvočnih prostorov Boštjanom Perovškom v našem "terenskem studiu" posvetili mojstru in pesniku sodobne oblike, kot ga je poimenoval Marijan Zlobec. Pred oddajo pa smo se pogovarjali tudi z Juliet Kinchin iz Muzeja moderne umetnosti v New Yorku, dolgoletno dopisnico Radia Slovenija Ireno Majce in inženirjem elektrotehnike Nikolajem Simičem. Oddajo je pripravila Barbara B. Drnovšek. Foto: Dragan Arrigler

Tokratne Glasove svetov smo oddajali v živo iz Muzeja arhitekture in oblikovanja. Ob razstavi Marko Turk Homo Faber smo se z gosti: direktorjem MAO Matevžem Čelikom, kustosinjo Špelo Šubic in oblikovalcem zvočnih prostorov Boštjanom Perovškom v našem "terenskem studiu" posvetili mojstru in pesniku sodobne oblike, kot ga je poimenoval Marijan Zlobec. Pred oddajo pa smo se pogovarjali tudi z Juliet Kinchin iz Muzeja moderne umetnosti v New Yorku, dolgoletno dopisnico Radia Slovenija Ireno Majce in inženirjem elektrotehnike Nikolajem Simičem. Oddajo je pripravila Barbara B. Drnovšek. Foto: Dragan Arrigler

Utemeljitelj modernističnega romana Marcel Proust je v Swannovem svetu zapisal: »In tedaj se mi je nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki ga je teta Leone ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), ko sem ji prišel voščit v spalnico dobro jutro, vselej pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.« Vsakdo ima kakšno magdalenico, ki ga povede v drug prostor in čas. Spomnimo se kuhinje stare mame, v kateri smo jedli v belo kavo namočen kruh; vrveža ljudi na vroč poletni večer, ko smo se sladkali s sladkorno peno, ali brezskrbnih počitniških dni, ko smo bosonogi hodili po makadamu in lizali sladoledno lučko z okusom mandarine. Ni le okus tisti, ki nas lahko popelje v preteklost, tudi vonj, sluh, vid in dotik nam lahko prikličejo neprostovoljne spomine. Znanstveniki pojav imenujejo kar Proustov učinek. Zanimiv fenomen bomo raziskovali v tokratni oddaji, po poteh od čutilnih celic do hipokampusa v možganih so nas popeljali gosti dr. Ksenija Cankar, dr. Maja Bresijanac in dr. Simon Brezovar. Oddajo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr

Utemeljitelj modernističnega romana Marcel Proust je v Swannovem svetu zapisal: »In tedaj se mi je nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki ga je teta Leone ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), ko sem ji prišel voščit v spalnico dobro jutro, vselej pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.« Vsakdo ima kakšno magdalenico, ki ga povede v drug prostor in čas. Spomnimo se kuhinje stare mame, v kateri smo jedli v belo kavo namočen kruh; vrveža ljudi na vroč poletni večer, ko smo se sladkali s sladkorno peno, ali brezskrbnih počitniških dni, ko smo bosonogi hodili po makadamu in lizali sladoledno lučko z okusom mandarine. Ni le okus tisti, ki nas lahko popelje v preteklost, tudi vonj, sluh, vid in dotik nam lahko prikličejo neprostovoljne spomine. Znanstveniki pojav imenujejo kar Proustov učinek. Zanimiv fenomen bomo raziskovali v tokratni oddaji, po poteh od čutilnih celic do hipokampusa v možganih so nas popeljali gosti dr. Ksenija Cankar, dr. Maja Bresijanac in dr. Simon Brezovar. Oddajo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.

Obdobje od konca druge svetovne vojne pa do sredine šestdesetih let je zaznamovalo veliko število rojstev – rodila se je tako imenovana baby-boom generacija. Za nekatere najbolj srečna generacija v zgodovini človeštva. Za druge generacija, ki se je uprla obstoječim družbenim normam in se borila za pravičnost, enakost in svobodo za vse. Kaj so si izborili? Kakšen svet zapuščajo potomcem? O baby-boomerjih, njihovem življenju in idejah v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: AkRockefeller/ Flickr, cc

Obdobje od konca druge svetovne vojne pa do sredine šestdesetih let je zaznamovalo veliko število rojstev – rodila se je tako imenovana baby-boom generacija. Za nekatere najbolj srečna generacija v zgodovini človeštva. Za druge generacija, ki se je uprla obstoječim družbenim normam in se borila za pravičnost, enakost in svobodo za vse. Kaj so si izborili? Kakšen svet zapuščajo potomcem? O baby-boomerjih, njihovem življenju in idejah v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: AkRockefeller/ Flickr, cc

Richard Daynard, ugledni profesor prava iz Združenih držav, je s sodelavci konec osemdesetih let dobil nekaj pomembnih tožb, ki so pokazale na laži tobačne industrije. »Našli smo na milijone zelo obremenilnih zaupnih dokumentov, ki so razkrili, kako so tobačni velikani že desetletja vedeli, da kajenje povzroča raka,« je Daynard ob nedavnem obisku v Sloveniji povedal za naš radio. Kako močna je tobačna industrija danes? Ali so jo sodni postopki oslabili? Zakaj so zdaj njihove tarče ženske? Ali v boju proti kajenju sploh lahko računamo na uspeh? Na vprašanja bodo odgovorili Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Jan Peloza z nevladne organizacije Brez izgovora in Luka Šolmajer, ki je bil nacionalni predstavnik v Evropski zvezi za preprečevanje kajenja in tobaka. K poslušanju oddaje vas vabi Iztok Konc. Foto: Tom Magliery/Flickr,cc

Richard Daynard, ugledni profesor prava iz Združenih držav, je s sodelavci konec osemdesetih let dobil nekaj pomembnih tožb, ki so pokazale na laži tobačne industrije. »Našli smo na milijone zelo obremenilnih zaupnih dokumentov, ki so razkrili, kako so tobačni velikani že desetletja vedeli, da kajenje povzroča raka,« je Daynard ob nedavnem obisku v Sloveniji povedal za naš radio. Kako močna je tobačna industrija danes? Ali so jo sodni postopki oslabili? Zakaj so zdaj njihove tarče ženske? Ali v boju proti kajenju sploh lahko računamo na uspeh? Na vprašanja bodo odgovorili Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Jan Peloza z nevladne organizacije Brez izgovora in Luka Šolmajer, ki je bil nacionalni predstavnik v Evropski zvezi za preprečevanje kajenja in tobaka. K poslušanju oddaje vas vabi Iztok Konc. Foto: Tom Magliery/Flickr,cc