Glasovi svetov

Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo se vprašali, kdo je bil med drugo svetovno vojno okupator. Na kakšne zgodovinske ideje in ideologije so se nacisti in fašisti naslonili pri odnosu do Slovanov? Kaj je Slovenija predstavljala za tretji rajh? V kakšnem položaju se je znašla po Hitlerjevem razkosanju med Nemčijo in njenimi zavezniki? Kako se je oblikovala Osvobodilna fronta na Koroškem in Primorskem? Kakšen je spomin na drugo svetovno vojno? O vsem tem v oddaji Glasovi svetov, ki smo jo pripravili v skupni mesečni oddaji programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu. Vir fotografije: arhiv Mitja Jurena

Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo se vprašali, kdo je bil med drugo svetovno vojno okupator. Na kakšne zgodovinske ideje in ideologije so se nacisti in fašisti naslonili pri odnosu do Slovanov? Kaj je Slovenija predstavljala za tretji rajh? V kakšnem položaju se je znašla po Hitlerjevem razkosanju med Nemčijo in njenimi zavezniki? Kako se je oblikovala Osvobodilna fronta na Koroškem in Primorskem? Kakšen je spomin na drugo svetovno vojno? O vsem tem v oddaji Glasovi svetov, ki smo jo pripravili v skupni mesečni oddaji programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu. Vir fotografije: arhiv Mitja Jurena

V oddaji Glasovi svetov se bomo sprehodili po razstavi z naslovom »Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas« v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Pripravili so jo ob petsto letnici rojstva začetnika sodobne anatomije Andreasa Vesaliusa. Njegovo delo O zgradbi človeškega telesa iz leta 1543 je najznamenitejša knjiga s področja medicine vseh časov, ki je imela velik vpliv tudi na literaturo, umetnost in filozofijo. Sogovorniki Zvonka Zupanič Slavec, Sonja Svoljšak, Tomaž Rott in Darko Slavec bodo telo kontekstualizirali v prostoru in času skozi vsa zgodovinska obdobja in medicinski plati anatomije dodali tudi humanistične razsežnosti. Renesančna anatomija je močno vplivala tudi na likovno umetnost. Prav v času, ko se je prerodila anatomija, je umetnostno zgodovina dobila tudi svoje vodilne slikarje, od da Vincija, do Michelangela, Rafaela in Tiziana. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr

V oddaji Glasovi svetov se bomo sprehodili po razstavi z naslovom »Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas« v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Pripravili so jo ob petsto letnici rojstva začetnika sodobne anatomije Andreasa Vesaliusa. Njegovo delo O zgradbi človeškega telesa iz leta 1543 je najznamenitejša knjiga s področja medicine vseh časov, ki je imela velik vpliv tudi na literaturo, umetnost in filozofijo. Sogovorniki Zvonka Zupanič Slavec, Sonja Svoljšak, Tomaž Rott in Darko Slavec bodo telo kontekstualizirali v prostoru in času skozi vsa zgodovinska obdobja in medicinski plati anatomije dodali tudi humanistične razsežnosti. Renesančna anatomija je močno vplivala tudi na likovno umetnost. Prav v času, ko se je prerodila anatomija, je umetnostno zgodovina dobila tudi svoje vodilne slikarje, od da Vincija, do Michelangela, Rafaela in Tiziana. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr

Kruh ima posebno mesto v slovenski kulturi, saj ni samo živilo, ampak je tudi verski simbol in izraža tradicijo. Njegova vloga še posebno močno pride do izraza ob različnih praznikih, saj ga Slovenci nemalokrat povezujemo s svojimi praznovanji in šegami. O njegovem pomenu pričajo tudi številni slovenski pregovori o tej dobrini. O odnosu do kruha nekoč in danes bodo za oddajo Glasovi svetov, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, razmišljali etnolog dr. Boris Kuhar, etnologinja dr. Maja Godina Golijo, slavistka in folkloristka dr. Saša Babič, obe z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ter ljubiteljski kuhar in pisec knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir. Foto: Tina Lamovšek

Kruh ima posebno mesto v slovenski kulturi, saj ni samo živilo, ampak je tudi verski simbol in izraža tradicijo. Njegova vloga še posebno močno pride do izraza ob različnih praznikih, saj ga Slovenci nemalokrat povezujemo s svojimi praznovanji in šegami. O njegovem pomenu pričajo tudi številni slovenski pregovori o tej dobrini. O odnosu do kruha nekoč in danes bodo za oddajo Glasovi svetov, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, razmišljali etnolog dr. Boris Kuhar, etnologinja dr. Maja Godina Golijo, slavistka in folkloristka dr. Saša Babič, obe z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ter ljubiteljski kuhar in pisec knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir. Foto: Tina Lamovšek

V osredju tokratne oddaje Glasovi svetov bo Marko Turk (1920-1999) - konstruktor mikrofonov z izrednim občutkom za estetiko in visokimi kriteriji za kakovost. Sprva je trdil, da ni oblikovalec, saj je izhajal iz elektroakustike, a se je s tem statusom moral sprijazniti po odmevni razstavi leta 1963 v Parizu, kjer je njegovo delo odkrila tudi kustosinja Muzeja za moderno umetnost MOMA iz New Yorka. Njegove mikrofone so leto kasneje kot prve slovenske oblikovalske izdelke uvrstili v zbirko te ugledne ustanove. Za svoje delo je prejel pomembne tuje in domače nagrade. Med njimi tudi najvišje državno priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado leta 1965. Ob razstavi Marko Turk: Homo Faber, ki je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled do junija so zapisali, da je Turk izjemen tudi po načinu svojega dela. Vsakega od predmetov je ročno izdelal sam, zanje ni imel niti načrtov niti skic. Bil je do skrajnosti premišljen in natančen pri vsakem, še tako drobnem koraku svojega delovnega procesa. Njegovo življenje in delo bomo s sogovorniki: Mojco Turk, Nikolajem Simičem in Špelo Šubic orisali v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: arhiv Mojce Turk

V osredju tokratne oddaje Glasovi svetov bo Marko Turk (1920-1999) - konstruktor mikrofonov z izrednim občutkom za estetiko in visokimi kriteriji za kakovost. Sprva je trdil, da ni oblikovalec, saj je izhajal iz elektroakustike, a se je s tem statusom moral sprijazniti po odmevni razstavi leta 1963 v Parizu, kjer je njegovo delo odkrila tudi kustosinja Muzeja za moderno umetnost MOMA iz New Yorka. Njegove mikrofone so leto kasneje kot prve slovenske oblikovalske izdelke uvrstili v zbirko te ugledne ustanove. Za svoje delo je prejel pomembne tuje in domače nagrade. Med njimi tudi najvišje državno priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado leta 1965. Ob razstavi Marko Turk: Homo Faber, ki je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled do junija so zapisali, da je Turk izjemen tudi po načinu svojega dela. Vsakega od predmetov je ročno izdelal sam, zanje ni imel niti načrtov niti skic. Bil je do skrajnosti premišljen in natančen pri vsakem, še tako drobnem koraku svojega delovnega procesa. Njegovo življenje in delo bomo s sogovorniki: Mojco Turk, Nikolajem Simičem in Špelo Šubic orisali v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: arhiv Mojce Turk

Soško fronto je zaznamovala največja koncentracija vojaštva v zgodovini slovenskega ozemlja. Skupno je bilo na njej na odseku med Jadranskim morjem in Rombonom približno milijon 200 tisoč vojakov in 5 tisoč 500 topovskih cevi, s svojimi vplivi pa je segla vsaj 100 kilometrov v zaledje. Čeprav smo zaradi nje ob človeških žrtvah in materialni škodi izgubili tudi velik del ozemlja, je njena navzočnost v javni zavesti dokaj majhna, se pa spomin obuja, še posebej ob letošnji 100-letnici njenega začetka. Na prvi pomladni dan, v soboto, 21. marca, bodo na skupnem trgu Nove Gorice in Gorice odprli Pot miru, ki je letošnji osrednji dogodek ob obeleževanju stoletnice bojev na soški fronti. Dogodek bodo skupaj oblikovali glasbeni ustvarjalci iz Italije in Slovenije. Pot povezuje urejene kaverne in vojaške jarke po hribih, muzeje na prostem in muzejske zbirke, kostnice, cerkve, spomenike in vojaška pokopališča. Razširili so jo iz zgornjega Posočja vse do Jadranskega morja, tako da je zdaj dolga kar 280 kilometrov. Zakaj smo na prvo svetovno vojno skoraj pozabili? So slovenski vojaki imeli zavest, da se v njej bojujejo za svoje cilje? O vsem tem v oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravljamo v skupni mesečni oddaji Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu. Gostje bodo zgodovinarji Marko Simič, Jože Pirjevec in Stefan Pinter. Vir fotografije: Wikipedia, avtor R.A. Höger

Soško fronto je zaznamovala največja koncentracija vojaštva v zgodovini slovenskega ozemlja. Skupno je bilo na njej na odseku med Jadranskim morjem in Rombonom približno milijon 200 tisoč vojakov in 5 tisoč 500 topovskih cevi, s svojimi vplivi pa je segla vsaj 100 kilometrov v zaledje. Čeprav smo zaradi nje ob človeških žrtvah in materialni škodi izgubili tudi velik del ozemlja, je njena navzočnost v javni zavesti dokaj majhna, se pa spomin obuja, še posebej ob letošnji 100-letnici njenega začetka. Na prvi pomladni dan, v soboto, 21. marca, bodo na skupnem trgu Nove Gorice in Gorice odprli Pot miru, ki je letošnji osrednji dogodek ob obeleževanju stoletnice bojev na soški fronti. Dogodek bodo skupaj oblikovali glasbeni ustvarjalci iz Italije in Slovenije. Pot povezuje urejene kaverne in vojaške jarke po hribih, muzeje na prostem in muzejske zbirke, kostnice, cerkve, spomenike in vojaška pokopališča. Razširili so jo iz zgornjega Posočja vse do Jadranskega morja, tako da je zdaj dolga kar 280 kilometrov. Zakaj smo na prvo svetovno vojno skoraj pozabili? So slovenski vojaki imeli zavest, da se v njej bojujejo za svoje cilje? O vsem tem v oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravljamo v skupni mesečni oddaji Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu. Gostje bodo zgodovinarji Marko Simič, Jože Pirjevec in Stefan Pinter. Vir fotografije: Wikipedia, avtor R.A. Höger

Zgodovine evropske kulture si preprosto ni mogoče misliti brez Judov. Pa tu ne gre le za velike umetnike, mislece in znanstvenike devetnajstega ter dvajsetega stoletja, kot so bili Albert Einstein, Franz Kafka, Sigmund Freud, Karl Marx ali Gustav Mahler. Že v srednjem veku namreč so Judje Pirenejskega polotoka, Judje, ki jim pravimo tudi Sefardi, bistveno pripomogli k razcvetu omike in znanja – najprej v sami Španiji in na Portugalskem, hitro pa tudi v drugih deželah stare celine. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov preverili, kaj natanko so Sefardi prispevali v zakladnico evropske civilizacije, kako so krmarili med nasprotujočimi interesi krščanskih in islamskih vladarjev, ki so se dolgih sedem stoletij borili za prevlado nad Iberskim polotokom, in kaj se je pravzaprav zgodilo z njimi in njihovo bleščečo kulturo, ko sta Kastilja in Aragonija leta 1492 – na krilih odločilne zmage nad muslimansko Granado – ukazali izgnati vse Jude s svojega ozemlja. Pri tem nam je bil v pomoč zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta.

Zgodovine evropske kulture si preprosto ni mogoče misliti brez Judov. Pa tu ne gre le za velike umetnike, mislece in znanstvenike devetnajstega ter dvajsetega stoletja, kot so bili Albert Einstein, Franz Kafka, Sigmund Freud, Karl Marx ali Gustav Mahler. Že v srednjem veku namreč so Judje Pirenejskega polotoka, Judje, ki jim pravimo tudi Sefardi, bistveno pripomogli k razcvetu omike in znanja – najprej v sami Španiji in na Portugalskem, hitro pa tudi v drugih deželah stare celine. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov preverili, kaj natanko so Sefardi prispevali v zakladnico evropske civilizacije, kako so krmarili med nasprotujočimi interesi krščanskih in islamskih vladarjev, ki so se dolgih sedem stoletij borili za prevlado nad Iberskim polotokom, in kaj se je pravzaprav zgodilo z njimi in njihovo bleščečo kulturo, ko sta Kastilja in Aragonija leta 1492 – na krilih odločilne zmage nad muslimansko Granado – ukazali izgnati vse Jude s svojega ozemlja. Pri tem nam je bil v pomoč zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta.

»Svetloba, ki jo laser oddaja ima čudežne lastnosti,« pravi prof. dr. Janez Možina s Fakultete za strojništvo, ki nas bo v oddaji Glasovi svetov seznanil z osupljivimi možnostmi, ki jih omogoča laserska tehnologija. Pogovor bo dopolnila tudi prof. dr. Irena Drevenšek Olenik s Fakultete za matematiko in fiziko. Laser uporablja pri svojem raziskovalnem delu. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Argonski laser; sorodnega pri raziskovalnem delu uporablja prof. dr. Irena Drevenšek Olenik. Foto: Fitllama/ Flickr, cc

»Svetloba, ki jo laser oddaja ima čudežne lastnosti,« pravi prof. dr. Janez Možina s Fakultete za strojništvo, ki nas bo v oddaji Glasovi svetov seznanil z osupljivimi možnostmi, ki jih omogoča laserska tehnologija. Pogovor bo dopolnila tudi prof. dr. Irena Drevenšek Olenik s Fakultete za matematiko in fiziko. Laser uporablja pri svojem raziskovalnem delu. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Argonski laser; sorodnega pri raziskovalnem delu uporablja prof. dr. Irena Drevenšek Olenik. Foto: Fitllama/ Flickr, cc

Pravili so mu l’enfant terrible modnega sveta. Pa je bil res? Bolj kot kontroverzno osebo so nekateri v Alexandru McQueenu videli modnega genija. Teatralnost in spektakularna predstava sta bili stalnica njegovih modnih revij, a nič ni moglo zasenčiti njegove natančnosti pri ustvarjanju oblek in združevanju na videz nezdružljivih stvari v estetsko dovršeno celoto. Štirikratni dobitnik nagrade oblikovalec leta je spajal tehnologijo in modo, bil je prvi, ki je živo na spletu prenašal modno revijo. Posthumna razstava Alexandra McQueena Savage Beauty, ki je podrla vse rekorde obiskanosti v muzeju Metropolitan v New Yorku – vznemirjenost ob njenem marčnem prihodu v londonski muzej Victoria & Albert je čutiti tudi na evropskih tleh – pa je odprla oziroma podprla debato o tem, ali moda spada v umetniške muzeje. V oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, so o človeku, ki je uresničeval svoje sanje in vizije ter si je upal biti to, kar je bil, spregovorili modni oblikovalci Maja Ferme, Almira Sadar in Peter Movrin ter kustosinja dr. Kate Bethune iz londonskega Muzeja Victoria&Albert. Foto: alexandermcqueen.com