Intelekta

Pod bremenom podnebnih sprememb nedvomno najbolj kleca skrajni sever. Odmaknjena Arktika je v zadnjih tridesetih letih izgubila 75 odstotkov ledu. Povprečne temperature se dvigajo dvakrat hitreje kot drugje, segreva se tudi arktični ocean. Območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj, ima pomembno vlogo v globalnem podnebnem sistemu, saj deluje kot svetovni hladilnik. Divja ledena pokrajina pa v zadnjih letih dramatično spreminja svojo podobo, kar ne prinaša negotove prihodnosti le polarnim prebivalcem, temveč celemu svetu. O problematiki Arktike bodo v tokratni Intelekti govorili Katja Huš z organizacije Greenpeace, biologinja Ellen Oseth z norveškega polarnega inštituta, meteorolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje in geograf, izr. prof. dr. Matej Ogrin s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Gerard Van der Leun

Epidemija gripe, virus Zika, okužbe z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ali se bomo ljudje prisiljeni za preživetje boriti z mikroorganizmi? Kako verjeten je scenarij o izbruhu superepidemije, ki bi v nekaj dneh zdesetkala človeštvo? Živ je še spomin na grožnjo SARSa, pa na ptičjo in prašičjo gripo; na pandemijo španske gripe, ki je vzela več življenj kot prva svetovna vojna. Ne le virusi, vedno bolj nam grozijo tudi bakterije, odporne na antibiotike. Po ocenah strokovnjakov zaradi slednjih v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev. Za tokratno Intelekto smo nekaj strokovnjakov izzvali z vprašanjem, ali nam bo uspelo razviti nova zdravila in cepiva, ki nas bodo obvarovala pred grozečimi okužbami. Odzvali so se: raziskovalec in kemik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Medicinske fakultete Maribor, biotehnolog prof. dr. Hrvoje Petković z Biotehniške fakultete Ljubljana, mikrobiologinja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik, infektolog in internist prof. dr. Andrej Trampuš z Univerzitetne klinike Charite v Berlinu. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: 31. januar 2015 - Izbruh ebole - Liberija, Afrika/ USAID/ Flickr, cc

Epidemija gripe, virus Zika, okužbe z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ali se bomo ljudje prisiljeni za preživetje boriti z mikroorganizmi? Kako verjeten je scenarij o izbruhu superepidemije, ki bi v nekaj dneh zdesetkala človeštvo? Živ je še spomin na grožnjo SARSa, pa na ptičjo in prašičjo gripo; na pandemijo španske gripe, ki je vzela več življenj kot prva svetovna vojna. Ne le virusi, vedno bolj nam grozijo tudi bakterije, odporne na antibiotike. Po ocenah strokovnjakov zaradi slednjih v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev. Za tokratno Intelekto smo nekaj strokovnjakov izzvali z vprašanjem, ali nam bo uspelo razviti nova zdravila in cepiva, ki nas bodo obvarovala pred grozečimi okužbami. Odzvali so se: raziskovalec in kemik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Medicinske fakultete Maribor, biotehnolog prof. dr. Hrvoje Petković z Biotehniške fakultete Ljubljana, mikrobiologinja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik, infektolog in internist prof. dr. Andrej Trampuš z Univerzitetne klinike Charite v Berlinu. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: 31. januar 2015 - Izbruh ebole - Liberija, Afrika/ USAID/ Flickr, cc

Če avtoriteto definiramo kot ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči in znanja, pa da že ta slovarska definicija vedeti, da šole brez avtoritete ni. A zdi se, da se ta v šolah izgublja. Zakaj? Kdo jo ruši? Kako se gradita avtoriteta in ugled učitelja v razredu? Je avtoriteta odvisna le od učitelja samega ali tudi od tega, kakšen pomen in položaj poklicu priznavajo družba in vladajoče strukture?

Če avtoriteto definiramo kot ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči in znanja, pa da že ta slovarska definicija vedeti, da šole brez avtoritete ni. A zdi se, da se ta v šolah izgublja. Zakaj? Kdo jo ruši? Kako se gradita avtoriteta in ugled učitelja v razredu? Je avtoriteta odvisna le od učitelja samega ali tudi od tega, kakšen pomen in položaj poklicu priznavajo družba in vladajoče strukture?

Turizem je ena od najhitreje rastočih panog v svetu. Pogosto vidimo le njegove svetle plati, pušča pa tudi veliko negativnih posledic v ekonomiji, kulturni dediščini, naravi in čezmerni porabi njenih virov. Turizem je peti največji onesnaževalec okolja. Prispeva tudi pet odstotkov vseh toplogrednih plinov. Ta številka naj bi se v prihodnjih 20 letih potrojila. Čeprav pozive k bolj trajnostnemu turizmu poslušamo že skoraj štiri desetletja, se turistična industrija rada skrije le za kakšno eco ali zeleno fasado, v praksi pa se spreminja počasi. Pa tudi vprašanje, v kolikšni meri je panoga, ki temelji na eskapističnem in hedonističnem konceptu, sploh lahko trajnostna, je na mestu. Model trajnostnega turizma pretresamo v današnji Intelekti z gosti: prof. dr. Saro Dolničar z mednarodne Akademije za turistične študije na univerzi v Queenslandu, izr. prof. dr. Ljubico Knežević Cvelbar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in doc. dr. Emilom Juvanom s Fakultete za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: BBD

Turizem je ena od najhitreje rastočih panog v svetu. Pogosto vidimo le njegove svetle plati, pušča pa tudi veliko negativnih posledic v ekonomiji, kulturni dediščini, naravi in čezmerni porabi njenih virov. Turizem je peti največji onesnaževalec okolja. Prispeva tudi pet odstotkov vseh toplogrednih plinov. Ta številka naj bi se v prihodnjih 20 letih potrojila. Čeprav pozive k bolj trajnostnemu turizmu poslušamo že skoraj štiri desetletja, se turistična industrija rada skrije le za kakšno eco ali zeleno fasado, v praksi pa se spreminja počasi. Pa tudi vprašanje, v kolikšni meri je panoga, ki temelji na eskapističnem in hedonističnem konceptu, sploh lahko trajnostna, je na mestu. Model trajnostnega turizma pretresamo v današnji Intelekti z gosti: prof. dr. Saro Dolničar z mednarodne Akademije za turistične študije na univerzi v Queenslandu, izr. prof. dr. Ljubico Knežević Cvelbar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in doc. dr. Emilom Juvanom s Fakultete za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: BBD

Če se svet danes spreminja vse hitreje in hitreje, niso nikjer na svetu spremembe tako obsežne in globoke kot na Kitajskem. 21. stoletje bo po mnenju številnih strokovnjakov v znamenju te azijske velesile. Toda kakšna je pravzaprav kitajska vizija sveta? Kakšne družbene spremembe je Kitajski prinesel hitri gospodarski vzpon in vseprisotna visoka tehnologija? Kako v deželi, ki jo njeni prebivalci od nekdaj imenujejo osrednje cesarstvo, danes gledajo na svoj položaj v svetu in kakšne so pravzaprav ambicije novega srednjega razreda, torej tistega urbanega segmenta prebivalstva, ki mu je razvoj prinesel največ koristi? Z gosti, sinologi prof. dr. Mitjo Sajetom, prof. dr. Heleno Motoh in Sanelo Kšelo ter ekonomistom doc. dr. Matevžem Raškovićem smo ta vprašanja odprli v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Mark Fischer/Flickr, CC

Če se svet danes spreminja vse hitreje in hitreje, niso nikjer na svetu spremembe tako obsežne in globoke kot na Kitajskem. 21. stoletje bo po mnenju številnih strokovnjakov v znamenju te azijske velesile. Toda kakšna je pravzaprav kitajska vizija sveta? Kakšne družbene spremembe je Kitajski prinesel hitri gospodarski vzpon in vseprisotna visoka tehnologija? Kako v deželi, ki jo njeni prebivalci od nekdaj imenujejo osrednje cesarstvo, danes gledajo na svoj položaj v svetu in kakšne so pravzaprav ambicije novega srednjega razreda, torej tistega urbanega segmenta prebivalstva, ki mu je razvoj prinesel največ koristi? Z gosti, sinologi prof. dr. Mitjo Sajetom, prof. dr. Heleno Motoh in Sanelo Kšelo ter ekonomistom doc. dr. Matevžem Raškovićem smo ta vprašanja odprli v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Mark Fischer/Flickr, CC

V živalskih vrtovih lahko v živo in od blizu vidimo v sorazmerno naravnem okolju raznolike živalske vrste. ZOO-ji imajo pomembno vlogo pri ohranjanju vrst in izobraževanju ljudi. Nekatere raziskave kažejo, da živalski vrtovi, ki znajo učinkovito usmeriti pozornost na ogrožene vrste, ljudi dejansko ozaveščajo o tem, da je treba te vrste zaščititi. Obisk živalskega vrta nam lahko pomaga, da se še bolj zavemo obstoja čudovitih bitij, ki bivajo na našem krhkem planetu in jih še bolj spoštujemo. Nekateri borci za pravice živali in tudi nekaj laične ter strokovne javnosti pa dvomi o tem ali je prav živalske vrste iztrgati iz divjine in jih zapreti v nenaravno okolje. Trdijo, da živalski vrtovi živalim omejujejo gibanje in motijo njihovo nagonsko vedenje. O obeh plateh medalje bomo spregovorili v tokratni Intelekti s poznavalci, strokovnjaki za živali (tudi iz ljubljanskega ZOO-ja), tistimi torej, ki jih poznajo od blizu. Avtorica oddaje je Liana Buršič

V živalskih vrtovih lahko v živo in od blizu vidimo v sorazmerno naravnem okolju raznolike živalske vrste. ZOO-ji imajo pomembno vlogo pri ohranjanju vrst in izobraževanju ljudi. Nekatere raziskave kažejo, da živalski vrtovi, ki znajo učinkovito usmeriti pozornost na ogrožene vrste, ljudi dejansko ozaveščajo o tem, da je treba te vrste zaščititi. Obisk živalskega vrta nam lahko pomaga, da se še bolj zavemo obstoja čudovitih bitij, ki bivajo na našem krhkem planetu in jih še bolj spoštujemo. Nekateri borci za pravice živali in tudi nekaj laične ter strokovne javnosti pa dvomi o tem ali je prav živalske vrste iztrgati iz divjine in jih zapreti v nenaravno okolje. Trdijo, da živalski vrtovi živalim omejujejo gibanje in motijo njihovo nagonsko vedenje. O obeh plateh medalje bomo spregovorili v tokratni Intelekti s poznavalci, strokovnjaki za živali (tudi iz ljubljanskega ZOO-ja), tistimi torej, ki jih poznajo od blizu. Avtorica oddaje je Liana Buršič

Da je svetovni splet pripraven medij za izkrivljanje, podtikanje, širjenje dezinformacij in laži, smo pravzaprav vedeli že dolgo. A zdi se, da smo skoraj tako dolgo tudi verjeli, da uporabnice in uporabniki spleta vendarle znamo precej natančno ločevati zrnje od plev, resnico od laži. Ali da to znamo storiti vsaj, kadar gre za resnično pomembne, daljnosežne odločitve. Potem pa smo med zadnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami nenadoma opazili, da ni čisto tako; da smo spretno in sočno spisani izmišljiji, konfabulaciji, fabrikaciji oziroma laži, ki posnema formo novinarskega poročila, pripravljeni z veseljem verjeti, če se le prilega občutkom in predstavam, ki jih že tako ali tako imamo o svetu. Demokrati so bili, na primer, prepričani, da je Trump v devetdesetih resnično izjavil, da bi, ko bi kdaj kandidiral za predsednika, kandidiral kot republikanec, saj naj bi bili republikanski volivci tiste vrste bedaki, ki jih je najlažje preslepiti. Nasprotno pa so se republikanci z navdušenjem oklenili lažnive vesti, da je papež Frančišek podprl njihovega zastavonošo. Široke množice so se teh lažnih novic skratka oklenile, kakor da so suho zlato. Zakaj? Zakaj je laž nenadoma videti mikavnejša od preverljivih dejstev? Kdo ima od tega korist? In kako so k razmahu lažnih novic in nastopu tako imenovane postdejstvene dobe prispevali tradicionalni mediji? – Ta vprašanja smo pretresali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili dr. Sandra Bašič Hrvatin, dr. Jure Leskovec in Domen Savič. Oddajo so pripravili Martina Černe, Urška Henigman in Goran Dekleva. foto: Leigh Blackall (flickr)

Da je svetovni splet pripraven medij za izkrivljanje, podtikanje, širjenje dezinformacij in laži, smo pravzaprav vedeli že dolgo. A zdi se, da smo skoraj tako dolgo tudi verjeli, da uporabnice in uporabniki spleta vendarle znamo precej natančno ločevati zrnje od plev, resnico od laži. Ali da to znamo storiti vsaj, kadar gre za resnično pomembne, daljnosežne odločitve. Potem pa smo med zadnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami nenadoma opazili, da ni čisto tako; da smo spretno in sočno spisani izmišljiji, konfabulaciji, fabrikaciji oziroma laži, ki posnema formo novinarskega poročila, pripravljeni z veseljem verjeti, če se le prilega občutkom in predstavam, ki jih že tako ali tako imamo o svetu. Demokrati so bili, na primer, prepričani, da je Trump v devetdesetih resnično izjavil, da bi, ko bi kdaj kandidiral za predsednika, kandidiral kot republikanec, saj naj bi bili republikanski volivci tiste vrste bedaki, ki jih je najlažje preslepiti. Nasprotno pa so se republikanci z navdušenjem oklenili lažnive vesti, da je papež Frančišek podprl njihovega zastavonošo. Široke množice so se teh lažnih novic skratka oklenile, kakor da so suho zlato. Zakaj? Zakaj je laž nenadoma videti mikavnejša od preverljivih dejstev? Kdo ima od tega korist? In kako so k razmahu lažnih novic in nastopu tako imenovane postdejstvene dobe prispevali tradicionalni mediji? – Ta vprašanja smo pretresali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili dr. Sandra Bašič Hrvatin, dr. Jure Leskovec in Domen Savič. Oddajo so pripravili Martina Černe, Urška Henigman in Goran Dekleva. foto: Leigh Blackall (flickr)

Konec lanskega leta je Slovenija po dolgih letih zapletov in obotavljanja vendarle podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, bolj znano po kratici Cern. Z njegovo ratifikacijo v državnem zboru bo Slovenija postala pridružena članica ene ključnih raziskovalnih institucij in največjega laboratorija na svetu. Kar se raziskovalnega dela tiče, so bili slovenski znanstveniki že do zdaj polno vključeni v eksperimente, ki potekajo na največjem pospeševalniku delcev na planetu in tako tudi del zgodbe, ki je pripeljala do enega najpomembnejših odkritij v fiziki v tem tisočletju;odkritju Higgsovega bozona. Odkrivanje neznanega je temeljno poslanstvo Cerna, za njegovo uresničevanje pa je ključna visokotehnološka infrastruktura ter delovno okolje, ki kar najbolj ustreza ustanovnemu motu te organizacije, ki se glasi znanost za mir. V Cern smo pogledali tudi v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Cern/LHC

Konec lanskega leta je Slovenija po dolgih letih zapletov in obotavljanja vendarle podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave, bolj znano po kratici Cern. Z njegovo ratifikacijo v državnem zboru bo Slovenija postala pridružena članica ene ključnih raziskovalnih institucij in največjega laboratorija na svetu. Kar se raziskovalnega dela tiče, so bili slovenski znanstveniki že do zdaj polno vključeni v eksperimente, ki potekajo na največjem pospeševalniku delcev na planetu in tako tudi del zgodbe, ki je pripeljala do enega najpomembnejših odkritij v fiziki v tem tisočletju;odkritju Higgsovega bozona. Odkrivanje neznanega je temeljno poslanstvo Cerna, za njegovo uresničevanje pa je ključna visokotehnološka infrastruktura ter delovno okolje, ki kar najbolj ustreza ustanovnemu motu te organizacije, ki se glasi znanost za mir. V Cern smo pogledali tudi v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Cern/LHC