Intelekta

Piškoti, margarina, čips, slaščice, zmrznjena in pred pripravljena hrana, kozmetika, detergenti, sveče. Seznam praktično nima konca. Polovica vseh izdelkov v supermarketih vsebuje palmovo olje, pri piškotih se številka povzpne na 80 odstotkov. Vsa ta maščoba mora od nekod priti. V veliki večini prihaja z obsežnih plantaž v Indoneziji in Maleziji, ki sta glavni svetovni proizvajalki palmovega olja. Plantaže palm pa se širijo predvsem na račun tropskega gozda, ki ga krčijo z neverjetno naglico. Pri današnji hitrosti utegne tretji največji deževni pragozd na planetu, ki je nekdaj prekrival večji del malezijskega polotoka in indonezijske otoke izginiti v če dveh desetletjih. Vseprisotno palmovo olje tako skriva neverjetno visok davek. Običajni potrošniki se večinoma niti ne zavedamo, kakšna zgodba se skriva v zavojčku, ki smo ga pravkar položili v nakupovalni voziček. Ali pa se nam s tem niti ne da ukvarjati. O vsem tem bo tekla beseda v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: David Gilbert/RAN

Piškoti, margarina, čips, slaščice, zmrznjena in pred pripravljena hrana, kozmetika, detergenti, sveče. Seznam praktično nima konca. Polovica vseh izdelkov v supermarketih vsebuje palmovo olje, pri piškotih se številka povzpne na 80 odstotkov. Vsa ta maščoba mora od nekod priti. V veliki večini prihaja z obsežnih plantaž v Indoneziji in Maleziji, ki sta glavni svetovni proizvajalki palmovega olja. Plantaže palm pa se širijo predvsem na račun tropskega gozda, ki ga krčijo z neverjetno naglico. Pri današnji hitrosti utegne tretji največji deževni pragozd na planetu, ki je nekdaj prekrival večji del malezijskega polotoka in indonezijske otoke izginiti v če dveh desetletjih. Vseprisotno palmovo olje tako skriva neverjetno visok davek. Običajni potrošniki se večinoma niti ne zavedamo, kakšna zgodba se skriva v zavojčku, ki smo ga pravkar položili v nakupovalni voziček. Ali pa se nam s tem niti ne da ukvarjati. O vsem tem bo tekla beseda v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: David Gilbert/RAN

Ljubezen je čustvo, ki nas veže na silovit način. »Ni sonca brez svetlobe in ne človeka brez ljubezni,« je zapisal že Wolfgang Goethe. Na piedestal smo povzdignili romantično ljubezen. Spremlja nas že od pravljic dalje. Po njej hrepenimo, si jo želimo; romantična ljubezen naj bi izpolnila in osmislila naše življenje. »Ko si zaljubljen, bi lahko storil tudi kaj norega,« pravi svetovno znana antropologinja Helen Fisher. »Za ljubezen živimo, ubijamo, zanjo umremo. Gre za zelo močan sistem v človeških možganih. Pravzaprav za enega najmočnejših sistemov, ki je veliko močnejši tudi od strahu.« V tokratni Intelekti, ki jo je pripravil Iztok Konc, se bomo vprašali, ali ni romantična ljubezen zgolj mit, iluzija. Razmišljali bodo: antropologinja Helen Fisher, psihoterapevtka Sanja Rozman, aktivistka in feministka Ada Černoša, biokemik Jan Lonzarić, nevroznanstvenik Gregor Majdič in psiholog Andrej Perko. Foto: le vent le cri/ Flickr, cc

Ljubezen je čustvo, ki nas veže na silovit način. »Ni sonca brez svetlobe in ne človeka brez ljubezni,« je zapisal že Wolfgang Goethe. Na piedestal smo povzdignili romantično ljubezen. Spremlja nas že od pravljic dalje. Po njej hrepenimo, si jo želimo; romantična ljubezen naj bi izpolnila in osmislila naše življenje. »Ko si zaljubljen, bi lahko storil tudi kaj norega,« pravi svetovno znana antropologinja Helen Fisher. »Za ljubezen živimo, ubijamo, zanjo umremo. Gre za zelo močan sistem v človeških možganih. Pravzaprav za enega najmočnejših sistemov, ki je veliko močnejši tudi od strahu.« V tokratni Intelekti, ki jo je pripravil Iztok Konc, se bomo vprašali, ali ni romantična ljubezen zgolj mit, iluzija. Razmišljali bodo: antropologinja Helen Fisher, psihoterapevtka Sanja Rozman, aktivistka in feministka Ada Černoša, biokemik Jan Lonzarić, nevroznanstvenik Gregor Majdič in psiholog Andrej Perko. Foto: le vent le cri/ Flickr, cc

Po drugi svetovni vojni so se v Evropi na področju partnerstva zgodile velike spremembe. Če je bil še pred vojno prevladujoč in eden redkih legitimnih življenjskih potekov poroka, otroci, življenje v skupnem gospodinjstvu, in vztrajanje v zakonski zvezi v dobrem in v slabem do konca svojih dni, današnji čas zaznamuje pestrost spolnih, ljubezenskih in partnerskih zvez. Zakonske zveze se sklepajo vse pozneje in redkeje in se pogosteje končajo z razvezo. Vzroki za razveze so kompleksni. O njih v tokratni oddaji. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: sociolog dr. Ivan Bernik, strokovnjakinja za spolno zdravje dr. Irena Rahne Otorepec, psihoterapevt dr. Tomaž Erzar in Darja Šter s statističnega urada. foto: Billie Grace Ward/flickr

Po drugi svetovni vojni so se v Evropi na področju partnerstva zgodile velike spremembe. Če je bil še pred vojno prevladujoč in eden redkih legitimnih življenjskih potekov poroka, otroci, življenje v skupnem gospodinjstvu, in vztrajanje v zakonski zvezi v dobrem in v slabem do konca svojih dni, današnji čas zaznamuje pestrost spolnih, ljubezenskih in partnerskih zvez. Zakonske zveze se sklepajo vse pozneje in redkeje in se pogosteje končajo z razvezo. Vzroki za razveze so kompleksni. O njih v tokratni oddaji. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: sociolog dr. Ivan Bernik, strokovnjakinja za spolno zdravje dr. Irena Rahne Otorepec, psihoterapevt dr. Tomaž Erzar in Darja Šter s statističnega urada. foto: Billie Grace Ward/flickr

Čeprav republikanska stranka obvladuje tako Belo hišo kakor oba domova kongresa, ji spričo notranjih nesoglasij ni uspelo sprejeti lastnega predloga reforme zdravstvenega zavarovanja. Številni komentatorji ugotavljajo, da tak razvoj dogodkov predstavlja precejšen udarec za predsedniško administracijo; nenadoma naj bi namreč bil v nevarnosti celoten program notranje in zunanje-političnih sprememb, ki jih je predsednik Trump v naslednjih štirih letih nameraval implementirati. Toda – o čem je tu dejansko govora? Večina pozornosti svetovne javnosti je doslej slej ko prej veljala kolikor slikoviti toliko kontroverzni osebnosti predsednika samega – njegovi samovšečnosti in neposrednosti, njegovemu deklarativnemu odklanjanju politično korektne govorice, njegovim inflamatornim sporočilom, poslanim po socialnih omrežjih, njegovemu koketiranju z različnimi teorijami zarote in močno ohlapnemu odnosu do preverljivih dejstev –, medtem ko je vprašanje, kakšen je Trumpov dejanski politični program, kako hoče spremeniti ameriško družbo in razmerja sil v svetovni politiki, slej ko prej ostajalo neodgovorjeno. No, prav to vprašanje so bila v jedru tokratne Intelekte. V pogovoru z ekonomistom Igorjem Feketijo, obramboslovcem dr. Urošem Svetetom in novinarjema Ervinom Hladnikom Milharčičem ter Brankom Sobanom, smo poizkušali izluščiti, katere cilje dejansko zasleduje Trumpova administracija. Spraševali smo se, ali je po dobrih dveh mesecih vladanja predsednik Trump, ki se je na predvolilnih shodih v glavnem ogibal preveč konkretnih predlogov in svoje volivce nagovarjal predvsem z načelnimi obljubami o tem, kako bo Ameriki povrnil nekdanjo moč, že razkril svoje karte in pokazal, katere politične rešitve bo dejansko zasledoval. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikipedia

Čeprav republikanska stranka obvladuje tako Belo hišo kakor oba domova kongresa, ji spričo notranjih nesoglasij ni uspelo sprejeti lastnega predloga reforme zdravstvenega zavarovanja. Številni komentatorji ugotavljajo, da tak razvoj dogodkov predstavlja precejšen udarec za predsedniško administracijo; nenadoma naj bi namreč bil v nevarnosti celoten program notranje in zunanje-političnih sprememb, ki jih je predsednik Trump v naslednjih štirih letih nameraval implementirati. Toda – o čem je tu dejansko govora? Večina pozornosti svetovne javnosti je doslej slej ko prej veljala kolikor slikoviti toliko kontroverzni osebnosti predsednika samega – njegovi samovšečnosti in neposrednosti, njegovemu deklarativnemu odklanjanju politično korektne govorice, njegovim inflamatornim sporočilom, poslanim po socialnih omrežjih, njegovemu koketiranju z različnimi teorijami zarote in močno ohlapnemu odnosu do preverljivih dejstev –, medtem ko je vprašanje, kakšen je Trumpov dejanski politični program, kako hoče spremeniti ameriško družbo in razmerja sil v svetovni politiki, slej ko prej ostajalo neodgovorjeno. No, prav to vprašanje so bila v jedru tokratne Intelekte. V pogovoru z ekonomistom Igorjem Feketijo, obramboslovcem dr. Urošem Svetetom in novinarjema Ervinom Hladnikom Milharčičem ter Brankom Sobanom, smo poizkušali izluščiti, katere cilje dejansko zasleduje Trumpova administracija. Spraševali smo se, ali je po dobrih dveh mesecih vladanja predsednik Trump, ki se je na predvolilnih shodih v glavnem ogibal preveč konkretnih predlogov in svoje volivce nagovarjal predvsem z načelnimi obljubami o tem, kako bo Ameriki povrnil nekdanjo moč, že razkril svoje karte in pokazal, katere politične rešitve bo dejansko zasledoval. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikipedia

Ob vse večji revščini in večanju neenakosti v družbi, se v javnosti vedno več razpravlja o možnostih uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Ideja ni nova. V preteklosti so UTD imeli na Aljaski in v nekaterih delih Kanade, z letošnjim letom so se na Finskem lotili poskusa uvedbe UTD-ja, njegove učinke preverjajo tudi v petih nizozemskih mestih, v italijanskem Livornu, škotskem Glasgowu, Švicarji pa so lani o uvedbi UTD-ja odločali na referendumu. O razlogih za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka, kot tudi o pomislekih, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Valerijo Korošec, Lidijo Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov, direktorico Združenja Manager Sonjo Šmuc in Natašo Zupanc iz slovenske Sekcije za UTD. V tokratni Intelekti, z voditeljico Martino Černe.

Ob vse večji revščini in večanju neenakosti v družbi, se v javnosti vedno več razpravlja o možnostih uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Ideja ni nova. V preteklosti so UTD imeli na Aljaski in v nekaterih delih Kanade, z letošnjim letom so se na Finskem lotili poskusa uvedbe UTD-ja, njegove učinke preverjajo tudi v petih nizozemskih mestih, v italijanskem Livornu, škotskem Glasgowu, Švicarji pa so lani o uvedbi UTD-ja odločali na referendumu. O razlogih za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka, kot tudi o pomislekih, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Valerijo Korošec, Lidijo Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov, direktorico Združenja Manager Sonjo Šmuc in Natašo Zupanc iz slovenske Sekcije za UTD. V tokratni Intelekti, z voditeljico Martino Černe.

Tehnologija veriženja blokov oziroma blockchain utegne biti ena od najpomembnejših inovacij na področju internetnih tehnologij vse od iznajdbe svetovnega spleta. Blockchain je tehnologija, ki je omogočila razvoj digitalnega denarja Bitcoin, po nadgraditvah pa se je izkazalo, da bi lahko veriženje blokov digitaliziralo še številna druga področja in internet informacij nadgradila z internetom vrednosti. Kaj to pomeni? Kako utegne tehnologija veriženja blokov vplivati na naše vsakdanje življenje? Se bo uresničila napoved strokovnjakov, da bo blockchain omogočil drugo internetno revolucijo? Odgovori v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje Tim Mitja Žagar, Filip Muki Dobranič in dr. Matjaž B. Jurič. foto: BTC Keychain/flickr

Tehnologija veriženja blokov oziroma blockchain utegne biti ena od najpomembnejših inovacij na področju internetnih tehnologij vse od iznajdbe svetovnega spleta. Blockchain je tehnologija, ki je omogočila razvoj digitalnega denarja Bitcoin, po nadgraditvah pa se je izkazalo, da bi lahko veriženje blokov digitaliziralo še številna druga področja in internet informacij nadgradila z internetom vrednosti. Kaj to pomeni? Kako utegne tehnologija veriženja blokov vplivati na naše vsakdanje življenje? Se bo uresničila napoved strokovnjakov, da bo blockchain omogočil drugo internetno revolucijo? Odgovori v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje Tim Mitja Žagar, Filip Muki Dobranič in dr. Matjaž B. Jurič. foto: BTC Keychain/flickr

Volkovi so bili v zgodovini nedvomno med najbolj preganjanimi in osovraženimi živalmi. V vseh tradicionalnih pravljicah in basnih imajo volkovi izrazito negativno vlogo. Pripisovalo se jim je lastnosti, ki morda odsevajo marsikaj, le volčjih navad in temperamenta ne. Toda stoletja se je prebivalcem starega kontinenta zdelo, da je iztrebljenje edina ustrezna usoda za bližnjega sorodnika naših najboljših prijateljev in res so volkovi iz večjega dela Evrope izginili. V zadnjih desetletjih se je naš odnos vendarle spremenil in volkovi se postopoma vračajo v gozdove, kjer so nekoč že živeli. Slovenija je ena sorazmerno redkih evropskih držav, kjer volkovi niso nikoli izumrli. Danes o teh le redko videnih prebivalcih gozdov vemo že marsikaj, a vendarle nikoli ne nehajo presenečati, zato smo se jim posvetili v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Colfelly, Pixabay, cc

Volkovi so bili v zgodovini nedvomno med najbolj preganjanimi in osovraženimi živalmi. V vseh tradicionalnih pravljicah in basnih imajo volkovi izrazito negativno vlogo. Pripisovalo se jim je lastnosti, ki morda odsevajo marsikaj, le volčjih navad in temperamenta ne. Toda stoletja se je prebivalcem starega kontinenta zdelo, da je iztrebljenje edina ustrezna usoda za bližnjega sorodnika naših najboljših prijateljev in res so volkovi iz večjega dela Evrope izginili. V zadnjih desetletjih se je naš odnos vendarle spremenil in volkovi se postopoma vračajo v gozdove, kjer so nekoč že živeli. Slovenija je ena sorazmerno redkih evropskih držav, kjer volkovi niso nikoli izumrli. Danes o teh le redko videnih prebivalcih gozdov vemo že marsikaj, a vendarle nikoli ne nehajo presenečati, zato smo se jim posvetili v Intelekti, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Colfelly, Pixabay, cc

Pod bremenom podnebnih sprememb nedvomno najbolj kleca skrajni sever. Odmaknjena Arktika je v zadnjih tridesetih letih izgubila 75 odstotkov ledu. Povprečne temperature se dvigajo dvakrat hitreje kot drugje, segreva se tudi arktični ocean. Območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj, ima pomembno vlogo v globalnem podnebnem sistemu, saj deluje kot svetovni hladilnik. Divja ledena pokrajina pa v zadnjih letih dramatično spreminja svojo podobo, kar ne prinaša negotove prihodnosti le polarnim prebivalcem, temveč celemu svetu. O problematiki Arktike bodo v tokratni Intelekti govorili Katja Huš z organizacije Greenpeace, biologinja Ellen Oseth z norveškega polarnega inštituta, meteorolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje in geograf, izr. prof. dr. Matej Ogrin s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Gerard Van der Leun