Intelekta

Genetski inženiring danes omogoča tisto, kar se je še včeraj zdelo znanstvena fantastika. Zadostno količino hrane bi lahko zagotovili s kloniranjem živali. Znanstveni krogi in tudi širša javnost so pri tem vprašanju razcepljeni zaradi etičnih pomislekov, skrbi za blaginjo živali, predvsem med porabniki pa se pojavlja tudi strah pred mesom in mlekom iz kloniranih živali. Evropski parlament je v začetku tega meseca po nekaj letih znova ugriznil v to problematiko. Poslanci so začeli pogajanja o direktivi, s katero bi uredili vprašanje kloniranja goveda, svinjine, ovac in koz za kmetijske namene. O tem bo govor v tokratni Intelekti z gosti Radovanom Komelom, Gregorjem Majdičem, Petrom Rasporjem in Francem Bogovičem. foto: Flickr/Chiot's Run

Genetski inženiring danes omogoča tisto, kar se je še včeraj zdelo znanstvena fantastika. Zadostno količino hrane bi lahko zagotovili s kloniranjem živali. Znanstveni krogi in tudi širša javnost so pri tem vprašanju razcepljeni zaradi etičnih pomislekov, skrbi za blaginjo živali, predvsem med porabniki pa se pojavlja tudi strah pred mesom in mlekom iz kloniranih živali. Evropski parlament je v začetku tega meseca po nekaj letih znova ugriznil v to problematiko. Poslanci so začeli pogajanja o direktivi, s katero bi uredili vprašanje kloniranja goveda, svinjine, ovac in koz za kmetijske namene. O tem bo govor v tokratni Intelekti z gosti Radovanom Komelom, Gregorjem Majdičem, Petrom Rasporjem in Francem Bogovičem. foto: Flickr/Chiot's Run

Presenetljivo je, kako je lahko tišina glasna – še posebej če je nismo vajeni. V svetu, v katerem nas moderna tehnologija obkroža na vsakem koraku, pogosto pozabljamo, da smo ustvarjeni tako za tišino kot za hrup, vendar se zadnjemu ne znamo ali pa morda nočemo odpovedati. Še predobro poznamo take navade: tisto minuto, ko se zbudimo, pregledamo svoj prenosni telefon, nato ves dan delamo pred računalnikom in se k tema napravama – računalniku in telefonu – vrnemo kmalu zatem, ko zapustimo službo ali šolo. Pri brskanju po spletu nas ne žene naprej vprašanje, kaj bi danes počeli, temveč, kaj smo danes zamudili. V oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo s predstojnikom Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, doktorjem Zvezdanom Pirtoškom, z doktorjem znanosti s področja eksperimentalne psihologije Simonom Brezovarjem z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in s kanadskim novinarjem in piscem knjige The End of Absence oziroma po slovensko Konec odsotnosti Michaelom Harrisom razpravljali, ali je odmor od virtualnosti v resničnosti mogoč in potreben za naše počutje in možgane.  Foto: Marcelo Graciolli (Flickr.com)

Presenetljivo je, kako je lahko tišina glasna – še posebej če je nismo vajeni. V svetu, v katerem nas moderna tehnologija obkroža na vsakem koraku, pogosto pozabljamo, da smo ustvarjeni tako za tišino kot za hrup, vendar se zadnjemu ne znamo ali pa morda nočemo odpovedati. Še predobro poznamo take navade: tisto minuto, ko se zbudimo, pregledamo svoj prenosni telefon, nato ves dan delamo pred računalnikom in se k tema napravama – računalniku in telefonu – vrnemo kmalu zatem, ko zapustimo službo ali šolo. Pri brskanju po spletu nas ne žene naprej vprašanje, kaj bi danes počeli, temveč, kaj smo danes zamudili. V oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo s predstojnikom Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, doktorjem Zvezdanom Pirtoškom, z doktorjem znanosti s področja eksperimentalne psihologije Simonom Brezovarjem z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in s kanadskim novinarjem in piscem knjige The End of Absence oziroma po slovensko Konec odsotnosti Michaelom Harrisom razpravljali, ali je odmor od virtualnosti v resničnosti mogoč in potreben za naše počutje in možgane.  Foto: Marcelo Graciolli (Flickr.com)

Otroci se znajo ustaviti tudi ob tistem, kar je odraslim samoumevno, očitno in nezanimivo, in z močjo misli pridejo od samoumevnega do negotovega, nejasnega in vprašljivega. Poleg tega so najmlajši in mladi radovedni in se še znajo čuditi svetu ter njegovim ugankam. Prav čudenje je Aristotel v Metafiziki opredelil kot vir filozofije, že pred njim pa Platon v dialogu Teajtet zapisal: »Zelo lastna je filozofu ta strast – čudenje. Poleg tega ni drugega počela filozofije.« Če otroško zvedavost povežemo z velikima grškima mislecema, ugotovimo, da so otroci tisti, ki imajo dostop do vira filozofije, in da prav oni pričajo, da je človek po naravi tudi filozofsko bitje, so prepričani snovalci učnih načrtov filozofije za otroke. Ta je že več kot deset let v zadnjem triletju osnovni šol obvezni izbirni predmet, zato se bomo v Intelekti spraševali, kakšen vpliv ima poučevanje filozofije na otrokov razvoj, ali je ukvarjanje s filozofijo v svetu globalnega kapitala, podjetništva in svobodnega trga sploh smiselno in - nenazadnje - kaj pravzaprav lahko otroci v kasnejšem življenju z osvojenim znanjem počnejo? V Intelekti sodelujejo pobudnica in soavtorica učnih načrtov za filozofijo za otroke in filozofijo v gimnaziji ter profesorica filozofije na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku Alenka Hladnik, pobudnik in soavtor predmeta dr. Marjan Šimenc z ljubljanske Filozofske fakultete in docent na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem dr. Tomaž Grušovnik. foto: Flickr/Johnathan Nightingale

Otroci se znajo ustaviti tudi ob tistem, kar je odraslim samoumevno, očitno in nezanimivo, in z močjo misli pridejo od samoumevnega do negotovega, nejasnega in vprašljivega. Poleg tega so najmlajši in mladi radovedni in se še znajo čuditi svetu ter njegovim ugankam. Prav čudenje je Aristotel v Metafiziki opredelil kot vir filozofije, že pred njim pa Platon v dialogu Teajtet zapisal: »Zelo lastna je filozofu ta strast – čudenje. Poleg tega ni drugega počela filozofije.« Če otroško zvedavost povežemo z velikima grškima mislecema, ugotovimo, da so otroci tisti, ki imajo dostop do vira filozofije, in da prav oni pričajo, da je človek po naravi tudi filozofsko bitje, so prepričani snovalci učnih načrtov filozofije za otroke. Ta je že več kot deset let v zadnjem triletju osnovni šol obvezni izbirni predmet, zato se bomo v Intelekti spraševali, kakšen vpliv ima poučevanje filozofije na otrokov razvoj, ali je ukvarjanje s filozofijo v svetu globalnega kapitala, podjetništva in svobodnega trga sploh smiselno in - nenazadnje - kaj pravzaprav lahko otroci v kasnejšem življenju z osvojenim znanjem počnejo? V Intelekti sodelujejo pobudnica in soavtorica učnih načrtov za filozofijo za otroke in filozofijo v gimnaziji ter profesorica filozofije na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku Alenka Hladnik, pobudnik in soavtor predmeta dr. Marjan Šimenc z ljubljanske Filozofske fakultete in docent na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem dr. Tomaž Grušovnik. foto: Flickr/Johnathan Nightingale

Znameniti literarni zgodovinar in teoretik, Dušan Pirjevec, je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil tezo, da so tradicionalni junaki slovenskih romanov predvsem melanholični, neodločni in pasivni liki. V teh njihovih ne prav atraktivnih lastnostih naj bi se zrcalila usoda slovenskega narodnega gibanja, ki v stoletju od čitalnic in taborov ni bilo zmožno ustanoviti lastne nacionalne države z vsemi političnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi institucijami, s pomočjo katerih bi se Slovenci lahko polno realizirali kot gospodarji svoje zgodovinske usode. No, v letu 2015 pa imamo svojo državo že skoraj četrt stoletja. Svojo zgodbo načeloma lahko krojimo sami. Pa se je, posledično, spremenila tudi podoba slovenskega romanesknega junaka? Je ta zdaj kaj bolj podjeten, samozavesten, aktiven – ali pač ne? Je še vedno moški? Kaj mu sploh pomeni slovenstvo? Kakšno zrcalo, skratka, nastavlja slovenski poosamosvojitveni romaneskni junak Slovenkam in Slovencem danes? – Ta vprašanja bomo pretresali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom bodo pisateljica Gabriela Babnik, literarni kritik Matej Bogataj in urednica Jelka Ciglenečki. Oddajo pripravlja Goran Dekleva. foto: Flickr/ Joan M. Mas

Znameniti literarni zgodovinar in teoretik, Dušan Pirjevec, je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil tezo, da so tradicionalni junaki slovenskih romanov predvsem melanholični, neodločni in pasivni liki. V teh njihovih ne prav atraktivnih lastnostih naj bi se zrcalila usoda slovenskega narodnega gibanja, ki v stoletju od čitalnic in taborov ni bilo zmožno ustanoviti lastne nacionalne države z vsemi političnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi institucijami, s pomočjo katerih bi se Slovenci lahko polno realizirali kot gospodarji svoje zgodovinske usode. No, v letu 2015 pa imamo svojo državo že skoraj četrt stoletja. Svojo zgodbo načeloma lahko krojimo sami. Pa se je, posledično, spremenila tudi podoba slovenskega romanesknega junaka? Je ta zdaj kaj bolj podjeten, samozavesten, aktiven – ali pač ne? Je še vedno moški? Kaj mu sploh pomeni slovenstvo? Kakšno zrcalo, skratka, nastavlja slovenski poosamosvojitveni romaneskni junak Slovenkam in Slovencem danes? – Ta vprašanja bomo pretresali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom bodo pisateljica Gabriela Babnik, literarni kritik Matej Bogataj in urednica Jelka Ciglenečki. Oddajo pripravlja Goran Dekleva. foto: Flickr/ Joan M. Mas

Odpornost proti antibiotikom je vedno večji zdravstveni problem. Od odkritja penicilina je minilo že več kot 85 let. Inovacije in razvoj na področju antibiotikov so se v zadnjih treh desetletjih tako rekoč ustavili, vendar je skupina ameriških znanstvenikov v prgišču prsti nedavno odkrila do zdaj neznan mikroorganizem, ki izloča obetajočo učinkovino. Novi antibiotik teiksobaktin se je izkazal za učinkovitega pri širokem spektru bakterij, tudi tistih, ki povzročajo tuberkulozo in bakterijo MRSA. V ZDA so na spletni strani Drugs from dirt – Zdravila iz tal – oblikovali javno pobudo za zbiranje vzorcev prsti z vsega sveta. Tla namreč skrivajo v sebi bogato biotsko pestrost, ki jo le slabo poznamo, a lahko v njih upravičeno iščemo rezervoar genov, iz katerih bi lahko razvili nova zdravila. Radodarni in potencialno koristni organizmi pod zemljo bi lahko rešili tudi nekatere druge probleme človeštva. Sogovorniki v Intelekti so bili prof. Kim Lewis, prof. dr. Stanislav Gobec, doc. dr. Irena Maček in dr. Borut Vrščaj. foto: Alex Speer/Flickr

Odpornost proti antibiotikom je vedno večji zdravstveni problem. Od odkritja penicilina je minilo že več kot 85 let. Inovacije in razvoj na področju antibiotikov so se v zadnjih treh desetletjih tako rekoč ustavili, vendar je skupina ameriških znanstvenikov v prgišču prsti nedavno odkrila do zdaj neznan mikroorganizem, ki izloča obetajočo učinkovino. Novi antibiotik teiksobaktin se je izkazal za učinkovitega pri širokem spektru bakterij, tudi tistih, ki povzročajo tuberkulozo in bakterijo MRSA. V ZDA so na spletni strani Drugs from dirt – Zdravila iz tal – oblikovali javno pobudo za zbiranje vzorcev prsti z vsega sveta. Tla namreč skrivajo v sebi bogato biotsko pestrost, ki jo le slabo poznamo, a lahko v njih upravičeno iščemo rezervoar genov, iz katerih bi lahko razvili nova zdravila. Radodarni in potencialno koristni organizmi pod zemljo bi lahko rešili tudi nekatere druge probleme človeštva. Sogovorniki v Intelekti so bili prof. Kim Lewis, prof. dr. Stanislav Gobec, doc. dr. Irena Maček in dr. Borut Vrščaj. foto: Alex Speer/Flickr

Ste se kdaj vprašali, koliko so vredni podatki na vašem računalniku? Kaj pa podatki, ki ste jih shranili v oblak? Uporabljate spletno banko? Nakupujete prek spleta? Se s prenosnimi pametnimi napravami pogosto povezujete na odprti wi-fi? Žrtev spletnih kriminalcev je lahko vsak, ki ima računalnik. Kaj vse je spletni kriminal, kako močno je razširjen, kako se z njim spopadajo organi pregona in kakšne varnostne dileme predstavlja rastoči trg interneta stvari pa v tokratni Intelekti. S Filipom Dobranićem z inštituta Danes je nov dan, Gorazdom Božičem s SiCerta in Tonijem Katelicem s Centra za računalniško preiskovanje pri slovenski policiji se bo v svet spletnega kriminalnega podzemlja podala Urška Henigman. foto: Flickr/EP Technology

Ste se kdaj vprašali, koliko so vredni podatki na vašem računalniku? Kaj pa podatki, ki ste jih shranili v oblak? Uporabljate spletno banko? Nakupujete prek spleta? Se s prenosnimi pametnimi napravami pogosto povezujete na odprti wi-fi? Žrtev spletnih kriminalcev je lahko vsak, ki ima računalnik. Kaj vse je spletni kriminal, kako močno je razširjen, kako se z njim spopadajo organi pregona in kakšne varnostne dileme predstavlja rastoči trg interneta stvari pa v tokratni Intelekti. S Filipom Dobranićem z inštituta Danes je nov dan, Gorazdom Božičem s SiCerta in Tonijem Katelicem s Centra za računalniško preiskovanje pri slovenski policiji se bo v svet spletnega kriminalnega podzemlja podala Urška Henigman. foto: Flickr/EP Technology

Če se je finančna pomoč za zagon podjetja včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je zbiranje denarja za nenavadne stvari, kot je krompirjeva solata, le šala ali pa se morda za tem skriva kakšen drug namen in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Flickr.com (Scott Beale)

Če se je finančna pomoč za zagon podjetja včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je zbiranje denarja za nenavadne stvari, kot je krompirjeva solata, le šala ali pa se morda za tem skriva kakšen drug namen in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Flickr.com (Scott Beale)

Zgodovinarji domnevajo, da so nacisti med letoma 1933 in 1945 v koncentracijska taborišča zaprli ali v njih pobili med 15 in 20 milijonov ljudi. Ko je po koncu druge svetovne vojne strašljiva resnica o industrijskem uničevanju Judov, Romov, Slovanov, homoseksualcev in političnih oporečnikov prišla na dan, se je Zahod zaobljubil, da si tega, najtemnejšega poglavja v zgodovini evropske civilizacije ne bo dovolil pozabiti. Postavili smo spominska obeležja, zbrali pričevanja preživelih, posneli dokumentarne in igrane filme, o holokavstu smo učili otroke v osnovnih in srednjih šolah. Ne bomo pozabili, smo govorili v en glas, ne bomo dovolili, da bi se kaj takega ponovilo. Pa smo se res česa naučili? Smo logiko apriornega in počeznega poniževanja, izključevanja in demoniziranja celih družbenih, etničnih ali verskih skupin, logiko torej, iz katere je zrasel tudi holokavst, resnično poslali na smetišče zgodovine? Ko gledamo po današnji Evropi, ni nujno videti tako ... Na Švedskem gorijo mošeje, v Nemčiji Pegida pripravlja množične proti-priseljenske demonstracije, anketa, ki so jo pred dobrim letom dni opravili v Franciji, pa je pokazala, da vsak drugi respondent misli, da muslimani ne sodijo v francosko družbo. In da vsak tretji verjame, da tam nimajo česa iskati Judje. Zato smo se v Intelekti ob 70. obletnici osvoboditve Auschwitza spraševali, kolikšna je torej sploh moč zgodovinskega spomina? Gostje pred mikrofonom so bili filozof dr. Borut Ošlaj, publicist dr. Janez Markeš in zgodovinar dr. Peter Vodopivec. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.