Intelekta

V jeziku trajnostne paradigme se kot energija prihodnosti omenja fuzija. To je zlivanje jeder. Tak proces se dogaja na Soncu. Znanstveniki vsega sveta že od petdesetih let prejšnjega stoletja preučujejo, kako bi ta naravni pojav izkoristili za pridobivanje električne energije. Osrednji mednarodni projekt na tem področju je termonuklearni eksperimentalni reaktor ITER, ki ga gradijo na jugu Francije. Fuzijske elektrarne bodo prijaznejše do okolja, vendar bomo prvo, ki bo proizvajala električno energijo v komercialne namene, najverjetneje dočakali šele v drugi polovici tega stoletja. Na vprašanja, kaj je fuzija, katere so njene prednosti in težave, kako pomembna je za energetsko neodvisnost Evrope ter kako so v mednarodne programe vpeti slovenski znanstveniki, bo skušala odgovoriti tokratna Intelekta. Barbara Belehar Drnovšek je pred mikrofon povabila znanstvenike iz Inštituta Jožef Stefan: dr. Sabino Markelj, dr. Sašo Novak, dr. Boštjana Končarja in dr. Luko Snoja ter Simona Websterja predstavnika Evropske komisije. Foto: Flickr/Sandia Labs

»Svojega očeta sem pogledal v oči in ga vprašal: Pa kaj hudiča vam je bilo v osemdesetih, devetdesetih letih? Kaj ste nam naredili?« pove ekonomist Igor Fekétija. Njegov oče je pripadnik generacije rojene po drugi svetovni vojni – tako imenovane baby-boom generacije. In kdo so baby-boomerji? Nekateri pravijo, da so otroci blaginje in najbolj srečna generacija v zgodovini človeštva. Drugi bi rekli, da so otroci cvetja. Odraščali so v obdobju velikih gospodarskih priložnosti in vsesplošne blaginje. Zakaj so torej prav baby-boomerji leta 1968 zanetili iskrico študentskih protestov? In kaj se je zgodilo, da so v osemdesetih in devetdesetih kot odrasli, izobraženi in uspešni zavrgli vrednote, kot so pravičnost, enakost, svoboda za vse in povsod? In ključno vprašanje: Kakšen svet nam torej zapušča baby-boom generacija? V oddaji Intelekta jim ogledalo nastavljajo sociologinja Alenka Švab, zgodovinar Jure Gašparič, etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič, filozof Simon Kardum in ekonomist Igor Fekétija. Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: MarcelVanDerBerg/ Flickr,cc

»Svojega očeta sem pogledal v oči in ga vprašal: Pa kaj hudiča vam je bilo v osemdesetih, devetdesetih letih? Kaj ste nam naredili?« pove ekonomist Igor Fekétija. Njegov oče je pripadnik generacije rojene po drugi svetovni vojni – tako imenovane baby-boom generacije. In kdo so baby-boomerji? Nekateri pravijo, da so otroci blaginje in najbolj srečna generacija v zgodovini človeštva. Drugi bi rekli, da so otroci cvetja. Odraščali so v obdobju velikih gospodarskih priložnosti in vsesplošne blaginje. Zakaj so torej prav baby-boomerji leta 1968 zanetili iskrico študentskih protestov? In kaj se je zgodilo, da so v osemdesetih in devetdesetih kot odrasli, izobraženi in uspešni zavrgli vrednote, kot so pravičnost, enakost, svoboda za vse in povsod? In ključno vprašanje: Kakšen svet nam torej zapušča baby-boom generacija? V oddaji Intelekta jim ogledalo nastavljajo sociologinja Alenka Švab, zgodovinar Jure Gašparič, etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič, filozof Simon Kardum in ekonomist Igor Fekétija. Z njimi se je srečal Iztok Konc. Foto: MarcelVanDerBerg/ Flickr,cc

Vedno več uporabnikov internetne tehnologije potencialno pomeni širši in hitrejši dostop do aktivistov, torej več demokracije, s tem pa tudi željo po spremembi sveta ali družbe z enim klikom iz udobja naslonjača. Poplava vabil k podpisovanju raznih spletnih peticij ali spodbujanje k družbenopolitičnemu udejstvovanju dobivajo številne sledilce in všečke, a tudi ti pogosto ostanejo tam, v virtualnem svetu. V oddaji Intelekta se bomo zato posvetili kliktivizmu in se spraševali, ali imajo torej ti kliki sploh kakšno težo in ali upravičeno ali neupravičeno pravimo, da je današnja generacija, kar se zadeva politično udeležbo, v »resničnem« življenju pasivna, aktivna pa le prek všečkov in ostalih klikov na družbenih omrežjih. Svoje razmišljanje bodo podali sourednik portala e-demokracija Domen Savič, glasbenik in komentator Miha Blažič – N’Toko, direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda in predstojnik Katedre za psihologijo na Filozofski fakulteti mariborske univerze in socialni pedagog Bojan Musil. Foto: Flickr/gotcredit.com

Vedno več uporabnikov internetne tehnologije potencialno pomeni širši in hitrejši dostop do aktivistov, torej več demokracije, s tem pa tudi željo po spremembi sveta ali družbe z enim klikom iz udobja naslonjača. Poplava vabil k podpisovanju raznih spletnih peticij ali spodbujanje k družbenopolitičnemu udejstvovanju dobivajo številne sledilce in všečke, a tudi ti pogosto ostanejo tam, v virtualnem svetu. V oddaji Intelekta se bomo zato posvetili kliktivizmu in se spraševali, ali imajo torej ti kliki sploh kakšno težo in ali upravičeno ali neupravičeno pravimo, da je današnja generacija, kar se zadeva politično udeležbo, v »resničnem« življenju pasivna, aktivna pa le prek všečkov in ostalih klikov na družbenih omrežjih. Svoje razmišljanje bodo podali sourednik portala e-demokracija Domen Savič, glasbenik in komentator Miha Blažič – N’Toko, direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda in predstojnik Katedre za psihologijo na Filozofski fakulteti mariborske univerze in socialni pedagog Bojan Musil. Foto: Flickr/gotcredit.com

Pred mednarodnim dnevom Zemlje se v Intelekti sprašujemo, v kakšnem stanju je pravzaprav okolje v Sloveniji. Kakšen zrak dihamo? Kakšno vodo pijemo in na kakšnih tleh pridelujemo hrano? Tla, vodo in zrak težko ločimo med seboj, ko pa jih postavimo v svetovno okolje, postane zgodba še zanimivejša. Dan Zemlje je enkrat na leto, ljudje pa na njej živimo še preostalih 364 dni. Zakaj je Slovenija za življenje še vedno dobra izbira, kaj pomenijo vrednosti prašnih delcev v mestih in kaj zagotavljajo 150-letne izkušnje na področju oskrbe z vodo, je le nekaj vprašanj za naše goste, ki stanje okolja na domačem dvorišču umeščajo v globalni kontekst. To so dr. Matej Ogrin iz društva za varstvo Alp – CIPRA, dr. Peter Otorepec z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje, predsednica društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik iz Tematskega centra za raziskave, študije in razvoj projektov na vodah in pedolog dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta. Oddajo sta pripravila Blaž Mazi in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr

Pred mednarodnim dnevom Zemlje se v Intelekti sprašujemo, v kakšnem stanju je pravzaprav okolje v Sloveniji. Kakšen zrak dihamo? Kakšno vodo pijemo in na kakšnih tleh pridelujemo hrano? Tla, vodo in zrak težko ločimo med seboj, ko pa jih postavimo v svetovno okolje, postane zgodba še zanimivejša. Dan Zemlje je enkrat na leto, ljudje pa na njej živimo še preostalih 364 dni. Zakaj je Slovenija za življenje še vedno dobra izbira, kaj pomenijo vrednosti prašnih delcev v mestih in kaj zagotavljajo 150-letne izkušnje na področju oskrbe z vodo, je le nekaj vprašanj za naše goste, ki stanje okolja na domačem dvorišču umeščajo v globalni kontekst. To so dr. Matej Ogrin iz društva za varstvo Alp – CIPRA, dr. Peter Otorepec z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje, predsednica društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik iz Tematskega centra za raziskave, študije in razvoj projektov na vodah in pedolog dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta. Oddajo sta pripravila Blaž Mazi in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr

Pred 55 leti je Ameriška agencija za hrano in zdravila odobrila uporabo kontracepcijske tabletke. Ta je osvobodila ženske strahov pred neželeno nosečnostjo, bila je pomemben dejavnik pri emancipaciji žensk in vplivala na razvoj seksualne revolucije. Ženske lahko danes izbirajo med različnimi vrstami kontracepcijskih tabletk, ki pa so kljub svoji učinkovitosti zaradi vse bolj prisotnega diskurza naravnega pogosto predstavljene kot škodljive za žensko telo. O kontracepcijski tabletki bodo z voditeljico Urško Henigman razpravljale sociologinja dr. Alenka Švab, ginekologinja in sociologinja dr. Gabriela Simetinger in ginekologinja mag. Dunja Obersnel Kveder. Foto: Flickr

Pred 55 leti je Ameriška agencija za hrano in zdravila odobrila uporabo kontracepcijske tabletke. Ta je osvobodila ženske strahov pred neželeno nosečnostjo, bila je pomemben dejavnik pri emancipaciji žensk in vplivala na razvoj seksualne revolucije. Ženske lahko danes izbirajo med različnimi vrstami kontracepcijskih tabletk, ki pa so kljub svoji učinkovitosti zaradi vse bolj prisotnega diskurza naravnega pogosto predstavljene kot škodljive za žensko telo. O kontracepcijski tabletki bodo z voditeljico Urško Henigman razpravljale sociologinja dr. Alenka Švab, ginekologinja in sociologinja dr. Gabriela Simetinger in ginekologinja mag. Dunja Obersnel Kveder. Foto: Flickr

Ninive, Nimrud, Mari – človeška civilizacija ima enega svojih nespornih izvorov v starodavnih mestih severne Mezopotamije. Ljudi, ki so pred več kot štirimi tisočletji in pol ta mesta postavili, sicer že dolgo ni več, a njihova arhitektura, njihova umetniška dela, njihova literatura pa tudi številni čisto običajni predmeti, uporabljani v vsakdanjem življenju, so, zakopani v pesku severnega Iraka in Sirije, proti vsem pričakovanjem preživeli tisočletja burne zgodovine. Z njihovo pomočjo smo spoznavali same začetke kmetijstva, obrti in trgovine, lažje smo razumeli, kje so korenine državne uprave, organiziranega religioznega življenja in umetniškega ustvarjanja. Arheološka najdišča severne Mezopotamije so, drugače rečeno, pričala o tem, od kod prihajamo, kdo pravzaprav smo. Do zdaj. Do vzpona Islamske države, ki se je odločila z razstrelivom in buldožerji uničiti ta arheološka najdišča. Ki se je odločila izbrisati preteklost. Toda: zakaj njeni predstavniki to počno? Je škoda, ki jo povzročajo, nepopravljiva? In zakaj se to uničevanje tiče prav vsakega izmed nas? – Ta in druga sorodna vprašanja smo pretresali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pa dr. Predrag Novaković, redni profesor na Oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ter dr. Primož Šterbenc, politolog, docent na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem in eden naših najboljših poznavalcev islamskega sveta. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva.

Ninive, Nimrud, Mari – človeška civilizacija ima enega svojih nespornih izvorov v starodavnih mestih severne Mezopotamije. Ljudi, ki so pred več kot štirimi tisočletji in pol ta mesta postavili, sicer že dolgo ni več, a njihova arhitektura, njihova umetniška dela, njihova literatura pa tudi številni čisto običajni predmeti, uporabljani v vsakdanjem življenju, so, zakopani v pesku severnega Iraka in Sirije, proti vsem pričakovanjem preživeli tisočletja burne zgodovine. Z njihovo pomočjo smo spoznavali same začetke kmetijstva, obrti in trgovine, lažje smo razumeli, kje so korenine državne uprave, organiziranega religioznega življenja in umetniškega ustvarjanja. Arheološka najdišča severne Mezopotamije so, drugače rečeno, pričala o tem, od kod prihajamo, kdo pravzaprav smo. Do zdaj. Do vzpona Islamske države, ki se je odločila z razstrelivom in buldožerji uničiti ta arheološka najdišča. Ki se je odločila izbrisati preteklost. Toda: zakaj njeni predstavniki to počno? Je škoda, ki jo povzročajo, nepopravljiva? In zakaj se to uničevanje tiče prav vsakega izmed nas? – Ta in druga sorodna vprašanja smo pretresali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pa dr. Predrag Novaković, redni profesor na Oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ter dr. Primož Šterbenc, politolog, docent na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem in eden naših najboljših poznavalcev islamskega sveta. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva.

Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Podatki kažejo, da kadi vedno več mladih. Najmanj enkrat tedensko prižge cigareto že skoraj vsak peti 15-letnik. Vsako leto se v Sloveniji proda kar 5 milijard cigaret. »Menim, da je enkrat v prihodnosti mogoč svet brez cigaret,« je prepričan prof. dr. Richard Daynard iz Združenih držav. Dolgoletni borec proti tobačni industriji je s sodelavci konec osemdesetih dobil nekaj pomembnih tožb, ki so razkrile laži tobačnih velikanov. Tudi o tem je spregovoril za oddajo Intelekta. Kako močna je tobačna industrija danes? Zakaj so zdaj njihove tarče ženske? Ali smo v boju proti kajenju sploh lahko uspešni? V studio smo povabili Heleno Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijana Ivanušo, predstavnika Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, pridružila pa se bosta tudi Jan Peloza z nevladne organizacije Brez izgovora in Luka Šolmajer, ki je bil nacionalni predstavnik v Evropski zvezi za preprečevanje kajenja in tobaka. K poslušanju oddaje Intelekta vas vabi Iztok Konc. Foto: Annaspies/ Flickr, cc

Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Podatki kažejo, da kadi vedno več mladih. Najmanj enkrat tedensko prižge cigareto že skoraj vsak peti 15-letnik. Vsako leto se v Sloveniji proda kar 5 milijard cigaret. »Menim, da je enkrat v prihodnosti mogoč svet brez cigaret,« je prepričan prof. dr. Richard Daynard iz Združenih držav. Dolgoletni borec proti tobačni industriji je s sodelavci konec osemdesetih dobil nekaj pomembnih tožb, ki so razkrile laži tobačnih velikanov. Tudi o tem je spregovoril za oddajo Intelekta. Kako močna je tobačna industrija danes? Zakaj so zdaj njihove tarče ženske? Ali smo v boju proti kajenju sploh lahko uspešni? V studio smo povabili Heleno Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijana Ivanušo, predstavnika Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, pridružila pa se bosta tudi Jan Peloza z nevladne organizacije Brez izgovora in Luka Šolmajer, ki je bil nacionalni predstavnik v Evropski zvezi za preprečevanje kajenja in tobaka. K poslušanju oddaje Intelekta vas vabi Iztok Konc. Foto: Annaspies/ Flickr, cc

Naš življenjski prostor, ki ga zaznamuje vseprisotnost interneta, vse bolj naseljujejo različne pametne naprave. Te zaznavajo okolje, v katerem se nahajajo, in delujejo glede na spremembe v njem. V prihodnosti naj bi nam množica takšnih povezanih naprav zagotavljala boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Tako imenovan internet stvari predstavlja tretjo revolucijo interneta, ki nas bo popeljala v svet znanstvene fantastike. Se utegne uresničiti scenarij Zvezdnih stez ali drvimo v Orvellovo leto 1984? Odgovor išče Urška Henigman v tokratni Intelekti z gosti. To so Filip Muki Dobranič z inštituta Danes je nov dan, Gorazd Božič s SiCerta, Glasnik digitalnih tehnologij v Republiki Sloveniji in podjetnik Aleš Špetič in Luka Mali s Fakultete za elektrotehniko. foto: Flickr/Kars Alfrink

Naš življenjski prostor, ki ga zaznamuje vseprisotnost interneta, vse bolj naseljujejo različne pametne naprave. Te zaznavajo okolje, v katerem se nahajajo, in delujejo glede na spremembe v njem. V prihodnosti naj bi nam množica takšnih povezanih naprav zagotavljala boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Tako imenovan internet stvari predstavlja tretjo revolucijo interneta, ki nas bo popeljala v svet znanstvene fantastike. Se utegne uresničiti scenarij Zvezdnih stez ali drvimo v Orvellovo leto 1984? Odgovor išče Urška Henigman v tokratni Intelekti z gosti. To so Filip Muki Dobranič z inštituta Danes je nov dan, Gorazd Božič s SiCerta, Glasnik digitalnih tehnologij v Republiki Sloveniji in podjetnik Aleš Špetič in Luka Mali s Fakultete za elektrotehniko. foto: Flickr/Kars Alfrink