Summary: Pred nedavnim so pri Cankarjevi založbi, v knjižni ediciji Čas misli, izšli Potepuški spisi. Gre za razmeroma obsežen in pregleden kompendij, v katerem so zbrana raznorodna teoretska pisanja Rastka Močnika, sociologa in do nedavna univerzitetnega predavatelja teorije diskurzov na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je v slovensko humanistiko med prvimi vpeljeval strukturalizem in semiotiko, velja pa tudi za enega izmed utemeljiteljev danes svetovno znane ljubljanske šole lacanovske psihoanalize. Za intelektualno življenje pri nas v zadnjega pol stoletja je seveda zelo dragoceno tudi Močnikovo uredniško in prevajalsko delo, saj nas je pomagal oskrbeti z nekaterimi ključnimi teoretskimi besedili dvajsetega stoletja. Toda ko smo pred mikrofonom Glasov svetov pozdravili Rastka Močnika, se vendarle ni zdelo toliko pomembno govoriti o mestu, ki ga naš tokratni gost zaseda v kulturni zgodovini slovenskega prostora, ampak so nas zaposlovala predvsem panoramska, načelna vprašanja, ki se vsiljujejo ob branju Potepuških spisov: kaj pravzaprav sploh je teorija v sodobni humanistiki; kako zmore konceptualno zagrabiti svet in potem vanj plodno poseči; zakaj prakticiranje rigorozno teoretske misli lahko opustimo kvečjemu na svojo lastno škodo. Na ta vprašanja je Rastko Močnik odgovarjal v pogovoru z Goranom Deklevom. foto: Goran Dekleva
