Summary: V luči nedavnega hekerskega napada z izsiljevalskim virusom WannaCry, ki je ohromil delovanje številnih javnih in zasebnih računalniških sistemov po vsem svetu, smo se začeli strahoma spraševati, kolikšno škodo – tako v dolarjih kakor v življenjih – pravzaprav lahko povzroči že razmeroma majhna skupina pogoltnih kriminalcev. A zdi se, da pri tem nismo mislili dovolj daljnosežno – nismo si namreč zastavili bolj zagatnega vprašanja: kaj bi se zgodilo, ko bi se v kibernetskem prostoru nenadoma spopadle suverene nacionalne države, ki lahko v tak spopad menda vložijo bistveno več kakor pa skupina hekerjev-zasebnikov? Kako bi torej bila videti vojna, katere ključna fronta bi potekala na spletu? Bi se dve državi sploh lahko spopadli s konvencionalnim vojaštvom, ko bi ena država – še preden bi bil izstreljen prvi naboj – že ohromila ključne zaledne sisteme distribucije hrane, zdravil in energije druge države? S tega stališča pa se pojavlja tudi vprašanje, kako se v 21. stoletju spreminja osnovni koncept moči držav, če zdaj poleg pehote, letalstva in mornarice veliko štejejo tudi specializirane enote vojaških hekerjev? – Odgovore na te in druge sorodne dileme smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili generalmajor Dobran Božič, direktor Urada vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, Tadej Hren s Si-CERT-a, nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, ter dr. Igor Kotnik, član delovne skupine za pripravo načina organiziranosti informacijske varnosti in kibernetske obrambe na Uradu za varovanje tajnih podatkov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Christiaan Colen (Flickr)
