Summary: Vseskozi iščemo princa na belem konju. Vanj se hipoma zacopramo, ker predstavlja nekaj novega, neznanega, svežega. Ko pa – vsakič znova uvidimo, da je v resnici pod vsem bliščem krvav pod kožo, da dela napake in da ni superman – začnemo udrihati po njem – kot po vseh prej. Preveč smo evforični in potem hitro tudi razočarani. Preveč črno-beli za svet, ki je pobarvan v neskončnih odtenkih sive.
