Nedeljski izlet

Prihajajo topli meseci, ko se bodo trume turistov, tudi slovenskih, zgrinjale na obale Jadranskega morja. Pametno je na dolgi poti narediti počitek in še bolj pametno je avtocestne pavze uporabiti tudi za krajši trening duha. Le lučaj od avtoceste, ki nas iz Zagreba vodi proti Splitu, je rojstni kraj Nikole Tesle. Letos bomo praznovali 160-letnico njegovega rojstva in že samo to dejstvo je dovolj, da sta se srečala Marko Radmilovič in Mile Čorak, direktor spominskega centra "Nikola Tesla!"

Po ulicah Ljubljane se orientiramo s pomočjo novega zemljevida, ki so ga ustvarili mladi. Zemljevid tujim turistom prestolnico in življenje domačinov skuša prikazati v realni luči, mimo olepšanih besed uradnih turističnih vodnikov.

Po ulicah Ljubljane se orientiramo s pomočjo novega zemljevida, ki so ga ustvarili mladi. Zemljevid tujim turistom prestolnico in življenje domačinov skuša prikazati v realni luči, mimo olepšanih besed uradnih turističnih vodnikov.

Na izlet gremo tokrat v vas, za katero verjetno še niste slišali, niti ponesreči zašli tja. Šavna Peč je skrita v hribih med Hrastnikom in Zidanim Mostom, slovenski literarni zgodovini je prispevala velikega prevajalca Antona Sovreta, obiskovalcem pa na lep dan postreže z izjemnimi razgledi. Čez Savo gremo z zadnjo še delujočo “cicko”, na hrastniških obalah pa bomo ugotavljali, kaj imajo rudniške borovnice skupnega z oradami.

Na izlet gremo tokrat v vas, za katero verjetno še niste slišali, niti ponesreči zašli tja. Šavna Peč je skrita v hribih med Hrastnikom in Zidanim Mostom, slovenski literarni zgodovini je prispevala velikega prevajalca Antona Sovreta, obiskovalcem pa na lep dan postreže z izjemnimi razgledi. Čez Savo gremo z zadnjo še delujočo “cicko”, na hrastniških obalah pa bomo ugotavljali, kaj imajo rudniške borovnice skupnega z oradami.

Ob tem valentinovem koncu tedna, ko bodo sem in tja leteli srčki vseh oblik, se bomo na valu 202 posvetili tistim najbolj okusnim – lectovim. Lectarstvo je bilo v 18. in 19. stoletju ena izmed najbolj razširjenih obrti v slovenskih krajih, prvič pa se omenja že v 14. stoletju. V Lectarski delavnici v Radovljici je bil prvi lect izdelan leta 1766, tako da letos praznuje 250. obletnico, v 500 let stari hiši, v kateri je zadnjih deset let edini muzej lectarstva pri nas. Na nedeljskem izletu v tem muzeju nas je še zanimalo, kakšne so zgodbe, ki se pletejo okoli tradicije peke in okraševanja kruha iz medenega testa.

Ob tem valentinovem koncu tedna, ko bodo sem in tja leteli srčki vseh oblik, se bomo na valu 202 posvetili tistim najbolj okusnim – lectovim. Lectarstvo je bilo v 18. in 19. stoletju ena izmed najbolj razširjenih obrti v slovenskih krajih, prvič pa se omenja že v 14. stoletju. V Lectarski delavnici v Radovljici je bil prvi lect izdelan leta 1766, tako da letos praznuje 250. obletnico, v 500 let stari hiši, v kateri je zadnjih deset let edini muzej lectarstva pri nas. Na nedeljskem izletu v tem muzeju nas je še zanimalo, kakšne so zgodbe, ki se pletejo okoli tradicije peke in okraševanja kruha iz medenega testa.

Kako daleč v zgodovino segajo korenine cerkljanske Laufarije in njenih likov ni znano, saj o tem pripoveduje le ustno izročilo. So pa Laufarji zagotovo izvorno cerkljanski. Zadnjo Laufarijo po starem izročilu so pripravili leta 1914, potem so njeno tradicijo pretrgali obe vojni in vmesno obdobje italijanske okupacije, znova so jo oživili leta 1956. Prvotno Laufarsko družino je sestavljalo 14 likov, do danes se je njihovo število povečalo na 25. Zadnji, oštir, je bil dodan leta 1997. Dogajanje bo tudi letos doseglo vrhunec na pustno nedeljo s sprevodom laufarjev in branjem obtožnice pustu. In prav med to zanimivo in pisano druščino gremo na pustno nedeljo na izlet. Oziroma kot pravijo Laufarji: “Pridite v Cerkno, da bo ripa bel debiela”.

Kako daleč v zgodovino segajo korenine cerkljanske Laufarije in njenih likov ni znano, saj o tem pripoveduje le ustno izročilo. So pa Laufarji zagotovo izvorno cerkljanski. Zadnjo Laufarijo po starem izročilu so pripravili leta 1914, potem so njeno tradicijo pretrgali obe vojni in vmesno obdobje italijanske okupacije, znova so jo oživili leta 1956. Prvotno Laufarsko družino je sestavljalo 14 likov, do danes se je njihovo število povečalo na 25. Zadnji, oštir, je bil dodan leta 1997. Dogajanje bo tudi letos doseglo vrhunec na pustno nedeljo s sprevodom laufarjev in branjem obtožnice pustu. In prav med to zanimivo in pisano druščino gremo na pustno nedeljo na izlet. Oziroma kot pravijo Laufarji: “Pridite v Cerkno, da bo ripa bel debiela”.

Na nedeljski izlet se tokrat odpravljamo z vlakom. Sicer se ta že več kot pol stoletja ni premaknil, a spomina in ljubezni do starih hlaponov to ne zmoti. Po ozkotirni progi proti Zrečam in šlo bi celo proti Vitanju, ako ne bi nasproti stala nemila zgodovina in Pohorje.

Na nedeljski izlet se tokrat odpravljamo z vlakom. Sicer se ta že več kot pol stoletja ni premaknil, a spomina in ljubezni do starih hlaponov to ne zmoti. Po ozkotirni progi proti Zrečam in šlo bi celo proti Vitanju, ako ne bi nasproti stala nemila zgodovina in Pohorje.

Tokrat gremo na izlet na Žusem, zaobljeno vzpetino v osrčju Kozjanskega, kjer se dobro leto dni baha nov lesen razgledni stolp; krstili so ga za Stolp ljubezni. A kraji tam okoli si omembe ne zaslužijo le zaradi tega. Ljudski spomin je v zvezi z njimi ohranil številne napete pripovedi, od trpljenja tlačanskih nevest, izgubljenih grofičen, do skrivnostnega poslednjega prebivalca starega žusemskega gradu. To so tudi kraji, od koder prihaja najuspešnejša ekipa silakov v vleki vrvi v Sloveniji.

Tokrat gremo na izlet na Žusem, zaobljeno vzpetino v osrčju Kozjanskega, kjer se dobro leto dni baha nov lesen razgledni stolp; krstili so ga za Stolp ljubezni. A kraji tam okoli si omembe ne zaslužijo le zaradi tega. Ljudski spomin je v zvezi z njimi ohranil številne napete pripovedi, od trpljenja tlačanskih nevest, izgubljenih grofičen, do skrivnostnega poslednjega prebivalca starega žusemskega gradu. To so tudi kraji, od koder prihaja najuspešnejša ekipa silakov v vleki vrvi v Sloveniji.

Včasih se je dobro ustaviti tudi kje, kjer se drugače ne bi. Zelo verjetno je, da bi se – če bi se že znašli na cesti od Kanala ob Soči proti Tolminu – skozi vas Ajba le zapeljali. No, morda bi si mislili: kako zelo zanimivo ime ima ta vas. Zelo verjetno bi v Ajbi vsaj s ceste z zanimanjem pogledali na mogočni jez na Soči. Ampak med hišami na griču nasproti jezu se skriva še marsikatera zanimivost.

Včasih se je dobro ustaviti tudi kje, kjer se drugače ne bi. Zelo verjetno je, da bi se – če bi se že znašli na cesti od Kanala ob Soči proti Tolminu – skozi vas Ajba le zapeljali. No, morda bi si mislili: kako zelo zanimivo ime ima ta vas. Zelo verjetno bi v Ajbi vsaj s ceste z zanimanjem pogledali na mogočni jez na Soči. Ampak med hišami na griču nasproti jezu se skriva še marsikatera zanimivost.