Mladi virtuozi

Mladi virtuozi

Tudi ta teden nadaljujemo cikel oddaj, ki jih posvečamo letošnjim prejemnikom Prešernovih nagrad Akademije za glasbo, in sicer jo bomo posvetili tenoristu Martinu Logarju.Njegova glasbena pot se je začela z učenjem klavirja in kasneje orgel v Glasbeni šoli Logatec, s petjem pa se je intenzivneje začel ukvarjati v srednješolskih letih. Sprva je sodeloval v različnih vokalnih sestavih, nato pa tudi v nižji glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava s poukom solopetja. Leta 2010 je začel študirati petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Matjaža Robavsa, poleg tega pa se izpopolnjuje tudi na različnih mojstrskih tečajih. Aktiven pa je kot zborist, in sicer je v letih 2007 in 2008 sodeloval v Svetovnem mladinskem zboru na turnejah v Južni Afriki in Hongkongu, s katerim je pel tudi na uradnem odprtju olimpijskih iger na Kitajskem leta 2008, sodeloval pa je tudi v Komornem zboru RTV Slovenija. Leta 2014 je sodeloval na turneji Evropskega komornega zbora z zborovodjem Kasparsom Putninšem v začetku leta 2015 pa pri projektu Meesters and Gezellen pod vodstvom Daniela Reussa na Nizozemskem. Kot zborist in solist redno sodeluje tudi pri projektih Slovenskega komornega zbora v Slovenski filharmoniji, leta 2012 je v študentski produkciji Monteverdijeve opere Orfej pel vlogo Pastirja, lani pa je sodeloval pri krstni izvedbi opere Vojna in mir Larryja Coryella. Pripravlja Vesna Istenič.

Tudi ta teden nadaljujemo cikel oddaj, ki jih posvečamo letošnjim prejemnikom Prešernovih nagrad Akademije za glasbo, in sicer jo bomo posvetili tenoristu Martinu Logarju.Njegova glasbena pot se je začela z učenjem klavirja in kasneje orgel v Glasbeni šoli Logatec, s petjem pa se je intenzivneje začel ukvarjati v srednješolskih letih. Sprva je sodeloval v različnih vokalnih sestavih, nato pa tudi v nižji glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava s poukom solopetja. Leta 2010 je začel študirati petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Matjaža Robavsa, poleg tega pa se izpopolnjuje tudi na različnih mojstrskih tečajih. Aktiven pa je kot zborist, in sicer je v letih 2007 in 2008 sodeloval v Svetovnem mladinskem zboru na turnejah v Južni Afriki in Hongkongu, s katerim je pel tudi na uradnem odprtju olimpijskih iger na Kitajskem leta 2008, sodeloval pa je tudi v Komornem zboru RTV Slovenija. Leta 2014 je sodeloval na turneji Evropskega komornega zbora z zborovodjem Kasparsom Putninšem v začetku leta 2015 pa pri projektu Meesters and Gezellen pod vodstvom Daniela Reussa na Nizozemskem. Kot zborist in solist redno sodeluje tudi pri projektih Slovenskega komornega zbora v Slovenski filharmoniji, leta 2012 je v študentski produkciji Monteverdijeve opere Orfej pel vlogo Pastirja, lani pa je sodeloval pri krstni izvedbi opere Vojna in mir Larryja Coryella. Pripravlja Vesna Istenič.

Mladi virtuozi

Mladi virtuozi

Mladi virtuozi

Mladi virtuozi

Izak Hudnik se je violončelo začel učiti pri sedmih letih v razredu Igorja Mitroviča in pod njegovim vodstvom tudi maturiral na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. S prvimi nagradami na državnih tekmovanjih (2009 in 2015, ko je osvojil vseh sto točk) ter mednarodnih v Gorici (2008), Trstu (2010), Štanjelu (2014) in Lienzu (2014) si je prislužil vrsto nastopov doma in v tujini. Večkrat je recimo nastopil v koncertnih ciklih Glasbene mladine ljubljanske, kot solist pa je že nastopal s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v finalu slovenskega izbora za mladega evrovizijskega glasbenika 2014 ter seveda s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo s katerim je izvedel Saint-Saënsov Koncert za violončelo in orkester št. 1 in si priigral Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Poleg odlomku tega koncerta, lahko v oddaji prisluhnete tudi pogovoru z glasbenikom.

Izak Hudnik se je violončelo začel učiti pri sedmih letih v razredu Igorja Mitroviča in pod njegovim vodstvom tudi maturiral na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. S prvimi nagradami na državnih tekmovanjih (2009 in 2015, ko je osvojil vseh sto točk) ter mednarodnih v Gorici (2008), Trstu (2010), Štanjelu (2014) in Lienzu (2014) si je prislužil vrsto nastopov doma in v tujini. Večkrat je recimo nastopil v koncertnih ciklih Glasbene mladine ljubljanske, kot solist pa je že nastopal s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v finalu slovenskega izbora za mladega evrovizijskega glasbenika 2014 ter seveda s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo s katerim je izvedel Saint-Saënsov Koncert za violončelo in orkester št. 1 in si priigral Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Poleg odlomku tega koncerta, lahko v oddaji prisluhnete tudi pogovoru z glasbenikom.

Mladi virtuozi

Mladi virtuozi

Mladi virtuozi

Mladi virtuozi

Ta teden vstopamo v cikel oddaj, ki jih vsako leto posvetimo prejemnikom Študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo. Letos ga bo odprl skladatelj Aleksander Čonč, ki je nagrado prejel za svoje delo Pantheon I, ki ga je aprila lani krstno izvedel Simfonični orkester Akademije za glasbo. Aleksander Čonč je svojo glasbeno pot začel s klarinetom pri profesorju Zdravku Zimiču. Pri 10-ih letih se je včlanil v prvi pihalni orkester, in kot pravi sam, od takrat naprej živi z orkestrsko glasbo. Danes igra v treh pihalnih orkestrih, kot reden član pa je dejaven v pihalnem orkestru KUD Pošta Maribor. Srednjo glasbeno šolo je končal iz klarineta pod vodstvom Sebastijana Petriča Grajfonerja na takratni Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, poleg tega se je že takrat zelo zanimal za kompozicijo, aranžiranje in dirigiranje, tako je kar sam sestavil simfonični orkester ter pripravil dva samostojna koncerta, na katerih so pod njegovo taktirko izvajali filmsko glasbo in njegove avtorske skladbe. Po dokončani srednji šoli se je vpisal na Pedagoško fakulteto v Mariboru in po dveh letih študija na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študent kompozicije v razredu Janija Goloba. Večino svojega časa posveča pisanju orkestrske glasbe (za simfonični, pihalni ali trobilni orkester), zelo pa ga zanima tudi dirigiranje in se je tako udeležil seminarjev pod vodstvom Mira Sajeta in Jana Cobrerja. Od leta 2010 vodi trobilni orkester Brass Band Slovenija, ki je v Sloveniji edinstven sestav, saj je zasedba orkestra sestavljena po angleškem vzoru brass bandov.

Ta teden vstopamo v cikel oddaj, ki jih vsako leto posvetimo prejemnikom Študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo. Letos ga bo odprl skladatelj Aleksander Čonč, ki je nagrado prejel za svoje delo Pantheon I, ki ga je aprila lani krstno izvedel Simfonični orkester Akademije za glasbo. Aleksander Čonč je svojo glasbeno pot začel s klarinetom pri profesorju Zdravku Zimiču. Pri 10-ih letih se je včlanil v prvi pihalni orkester, in kot pravi sam, od takrat naprej živi z orkestrsko glasbo. Danes igra v treh pihalnih orkestrih, kot reden član pa je dejaven v pihalnem orkestru KUD Pošta Maribor. Srednjo glasbeno šolo je končal iz klarineta pod vodstvom Sebastijana Petriča Grajfonerja na takratni Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, poleg tega se je že takrat zelo zanimal za kompozicijo, aranžiranje in dirigiranje, tako je kar sam sestavil simfonični orkester ter pripravil dva samostojna koncerta, na katerih so pod njegovo taktirko izvajali filmsko glasbo in njegove avtorske skladbe. Po dokončani srednji šoli se je vpisal na Pedagoško fakulteto v Mariboru in po dveh letih študija na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študent kompozicije v razredu Janija Goloba. Večino svojega časa posveča pisanju orkestrske glasbe (za simfonični, pihalni ali trobilni orkester), zelo pa ga zanima tudi dirigiranje in se je tako udeležil seminarjev pod vodstvom Mira Sajeta in Jana Cobrerja. Od leta 2010 vodi trobilni orkester Brass Band Slovenija, ki je v Sloveniji edinstven sestav, saj je zasedba orkestra sestavljena po angleškem vzoru brass bandov.