Nedeljski gost Vala 202

Brazilska veleposlanica v Sloveniji Katia Gilaberte je iz Ria de Janeira. Zaradi službe je čudovito mesto in plaže že kmalu zamenjala s političnim središčem države in takrat še novo prestolnico Brazilijo. Peta največja država na svetu je v politični in gospodarski krizi. Avgusta bodo odločali o razrešitvi predsednice, še prej pa bo Rio gostil olimpijske igre. Kljub kritikam, ki jih ne manjka, so prepričani, da bodo zelo uspešne.

Zorana Baković je prva dopisnica časnika Delo iz Pekinga. Vse do danes na najbolj izčrpen in poglobljen način seznanja slovensko javnost s Kitajsko in deželami Daljnega vzhoda. Danes živi med Beogradom, Zagrebom in Dunajem in še vedno poroča za Delo. Zelo rada posluša radio.

Zorana Baković je prva dopisnica časnika Delo iz Pekinga. Vse do danes na najbolj izčrpen in poglobljen način seznanja slovensko javnost s Kitajsko in deželami Daljnega vzhoda. Danes živi med Beogradom, Zagrebom in Dunajem in še vedno poroča za Delo. Zelo rada posluša radio.

Florence Hartmann je francoska novinarka, ki je bila v času vojne v nekdanji Jugoslaviji dopisnica pariškega časnika Le Monde. Pozneje je postala tiskovna predstavnica nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte. Po koncu svojega mandata je v knjigi Mir in kazen razkrila, da haaško sodišče namenoma ni upoštevalo dokumentov, ki so dokazovali povezanost Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici. Florence Hartmann so letos 24. marca med čakanjem na izrek sodbe Radovanu Karadžiću v Haagu prijeli. Uradno zaradi neplačane kazni in nespoštovanja haaškega sodišča. Skoraj teden dni je preživela v samici, v zaporih, v katerih sedijo tudi vojni zločinci, na dejanja katerih je opozarjala francoska borka za človekove pravice. Florence Hartmann je posebej za Val 202 povedala, da bo zaradi krivice, ki ji jo storilo haaško sodišče, proti odgovornim iz Združenih narodov vložila tožbo, saj želi tako opozoriti na dvoličnost mednarodnega prava. Konec maja je v Zagrebu sodelovala v razpravi o žvižgačih na festivalu Subversive. Tam se je z njo srečal Luka Hvalc.

Florence Hartmann je francoska novinarka, ki je bila v času vojne v nekdanji Jugoslaviji dopisnica pariškega časnika Le Monde. Pozneje je postala tiskovna predstavnica nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte. Po koncu svojega mandata je v knjigi Mir in kazen razkrila, da haaško sodišče namenoma ni upoštevalo dokumentov, ki so dokazovali povezanost Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici. Florence Hartmann so letos 24. marca med čakanjem na izrek sodbe Radovanu Karadžiću v Haagu prijeli. Uradno zaradi neplačane kazni in nespoštovanja haaškega sodišča. Skoraj teden dni je preživela v samici, v zaporih, v katerih sedijo tudi vojni zločinci, na dejanja katerih je opozarjala francoska borka za človekove pravice. Florence Hartmann je posebej za Val 202 povedala, da bo zaradi krivice, ki ji jo storilo haaško sodišče, proti odgovornim iz Združenih narodov vložila tožbo, saj želi tako opozoriti na dvoličnost mednarodnega prava. Konec maja je v Zagrebu sodelovala v razpravi o žvižgačih na festivalu Subversive. Tam se je z njo srečal Luka Hvalc.

Nedeljska gostja je doc. dr. Darja Fišer z ljubljanske Filozofske fakultete. Je tudi pobudnica gibanja Zelemenjava in raziskovalka jezika.

Nedeljska gostja je doc. dr. Darja Fišer z ljubljanske Filozofske fakultete. Je tudi pobudnica gibanja Zelemenjava in raziskovalka jezika.

Zakaj je pisanje zakonov podobno igranju šaha? Kakšen je slovenski uradnik in kakšen bi moral biti? Kaj stori, ko ugotovi, da njegovo pravno mnenje naročniku ne bo v korist? Zakaj je bolje, če je minister dober politik in slab strokovnjak? Kdo se danes odloča za študij prava? To je le peščica vprašanj, ki jih je Tatjana Pirc zastavila doktorju Gorazdu Trpinu, profesorju, pravniku . . .

Zakaj je pisanje zakonov podobno igranju šaha? Kakšen je slovenski uradnik in kakšen bi moral biti? Kaj stori, ko ugotovi, da njegovo pravno mnenje naročniku ne bo v korist? Zakaj je bolje, če je minister dober politik in slab strokovnjak? Kdo se danes odloča za študij prava? To je le peščica vprašanj, ki jih je Tatjana Pirc zastavila doktorju Gorazdu Trpinu, profesorju, pravniku . . .

Gorazd Lampič je astrofizik, a je črne luknje raje zamenjal z bolj uporabnim področjem. Po Ljubljani se vozi se z električnim skuterjem, sam pa že več kot 10 let razvija kolesni motor za električne avtomobile. Njegovi vzorniki so športniki in šahisti, a tudi sam postaja vzor vsem mladim, ki jih pritegnejo razvoj, inovacije in električna prihodnost avtomobilov.

Gorazd Lampič je astrofizik, a je črne luknje raje zamenjal z bolj uporabnim področjem. Po Ljubljani se vozi se z električnim skuterjem, sam pa že več kot 10 let razvija kolesni motor za električne avtomobile. Njegovi vzorniki so športniki in šahisti, a tudi sam postaja vzor vsem mladim, ki jih pritegnejo razvoj, inovacije in električna prihodnost avtomobilov.

Uspeh Slovenije se v veliki meri ocenjuje z uspešnostjo gospodarstva. O slovenskem poslovnem okolju in perspektivi države, odnosu do privatizacije in lastnikov iz tujine, o napovedanih davčnih spremembah, pa tudi o potovanjih v kraje, kamor ne seže mobilni signal – Vojmir Urlep.

Uspeh Slovenije se v veliki meri ocenjuje z uspešnostjo gospodarstva. O slovenskem poslovnem okolju in perspektivi države, odnosu do privatizacije in lastnikov iz tujine, o napovedanih davčnih spremembah, pa tudi o potovanjih v kraje, kamor ne seže mobilni signal – Vojmir Urlep.

Že v gimnaziji se je ukvarjal s temo, iz katere je pozneje doktoriral. Ob tem je pogosto žel priznanja in mednarodne štipendije, se zavihtel na redno profesorsko mesto, pozneje pristal na čelu enega od laboratorijev na Kemijskem inštitutu, od lanskega novembra pa inštitut tudi vodi. Vse to pri 47-ih letih. Kako je voditi ustanovo, od katere si veliko mlajši, zakaj je biti biolog dandanes tako razburljivo in zakaj se v življenju skoraj nikoli ne izgubi, bo povedal tokratni Nedeljski gost na Valu 202 dr. Gregor Anderluh.

Že v gimnaziji se je ukvarjal s temo, iz katere je pozneje doktoriral. Ob tem je pogosto žel priznanja in mednarodne štipendije, se zavihtel na redno profesorsko mesto, pozneje pristal na čelu enega od laboratorijev na Kemijskem inštitutu, od lanskega novembra pa inštitut tudi vodi. Vse to pri 47-ih letih. Kako je voditi ustanovo, od katere si veliko mlajši, zakaj je biti biolog dandanes tako razburljivo in zakaj se v življenju skoraj nikoli ne izgubi, bo povedal tokratni Nedeljski gost na Valu 202 dr. Gregor Anderluh.