Summary: Bolj ali manj iskrenih in bolj ali manj neinovativnih voščil je te dni v količinah, ki se lahko primerjajo samo z na kruh namazanimi tatarskimi biftki, korektno majonezastimi francoskimi solatami, pa morda še z mastno ocvrtimi zrezki … Jedlo in preobjedlo se je tudi v čast božiča in države. Svetega in posvetnega. Točke v Sloveniji postajajo orožje, ne pa orodje. Ko se začne mahati s tabelami in jih evforično interpretirati, je jasno, da razvoja in novih idej ne bo. Prodajalci megle v birokratskih sistemih celo lažje prosperirajo. Še dobro, da so vsaj (dobre) zgodbe vedno močnejše tako od zgodovine kot birokracije … Pa vendarle smo v prazničnem obdobju, zato ne bodimo tradicionalno slovensko zamorjeni in zaskrbljeni, ampak vsaj malo hepi. Hepi. Hepi. Prosto po Magnificu: “In da nas lahko bratje in sestre, za trenutek boli …”
