Nedeljski izlet
Summary: Nedelja je, cas imate, ideje, kam na izlet pa ni in ni. Vendar je Slovenija velika, ce jo znate odkrivati. Prav zato se na Valu 202 vsak teden potepamo naokoli, poiscemo prave ljudi in kraje ter vas po radiu odpeljemo na izlet. Med najbolj zanimive zgodbe tudi se neodkritih krajev Slovenije, včasih le na zrak, drugic pod zemljo, pa v grad, mesto ali vas, morda v zgodovino, kdaj pa kdaj celo v prihodnost. Vedno z razlogom in vedno na svoj nacin, da tudi na prvi pogled nezanimivi kraji postanejo privlacen cilj.
- Visit Website
- RSS
- Artist: RTVSLO – Val 202
- Copyright: (C) RTVSLO 2017
Podcasts:
Jugozahodni veter liže sneg s pobočij Slovenskih goric. Sadovnjaki in vinogradi tečejo niz griče in po temenu vodi blodnjak vzorno asfaltiranih poti. V svetem Tomažu, na vratih Prlekije, se enoličnost pokrajine za trenutek spremeni. Prekine jo smučišče. Imenuje se Globoki klanec in Ivan Grašič je njegov prerok! Nikoli ni povsem odmrlo, čeprav je bilo na robu; ob tem je najnižje in najbolj vzhodno slovensko smučišče.
Jugozahodni veter liže sneg s pobočij Slovenskih goric. Sadovnjaki in vinogradi tečejo niz griče in po temenu vodi blodnjak vzorno asfaltiranih poti. V svetem Tomažu, na vratih Prlekije, se enoličnost pokrajine za trenutek spremeni. Prekine jo smučišče. Imenuje se Globoki klanec in Ivan Grašič je njegov prerok! Nikoli ni povsem odmrlo, čeprav je bilo na robu; ob tem je najnižje in najbolj vzhodno slovensko smučišče.
Le dobre pol ure iz prestolnice leži dokaz, da avtocesta ni prijetna le za voznike, pač pa tudi za pešce. Vsaj posredno. Ko so namreč ob graditvi avtoceste Ljubljana-Maribor avtocesto zaščitili pred hudournimi vodami, je v občini Lukovica pri naselju Gradišče nastalo umetno jezero. Dobro desetletje pozneje je jezerce sredi gozda priljubljena izletniška točka, brez odvečne turistične infrastrukture. Na dobre 4 kilometre dolgi makadamski poti okoli jezera se vselej najde kakšen sprehajalec. V tej mrzli zimi pa je jezero tudi naravno drsališče. Gradišče in Gradiško jezero je obiskala Nataša Štefe.
Le dobre pol ure iz prestolnice leži dokaz, da avtocesta ni prijetna le za voznike, pač pa tudi za pešce. Vsaj posredno. Ko so namreč ob graditvi avtoceste Ljubljana-Maribor avtocesto zaščitili pred hudournimi vodami, je v občini Lukovica pri naselju Gradišče nastalo umetno jezero. Dobro desetletje pozneje je jezerce sredi gozda priljubljena izletniška točka, brez odvečne turistične infrastrukture. Na dobre 4 kilometre dolgi makadamski poti okoli jezera se vselej najde kakšen sprehajalec. V tej mrzli zimi pa je jezero tudi naravno drsališče. Gradišče in Gradiško jezero je obiskala Nataša Štefe.
Katera je že tista naša reka, ki ji pravimo Reka sedmih imen? Celovit in nazoren odgovor lahko ne le slišite, ampak tudi vidite na Vrhniki, na razstavi Moja Ljubljanica, ki je del projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Zgodba o reki, ki je zaradi bogate arheološke dediščine razglašena za spomenik državnega pomena, je postavljena v prostorih nekdanje šivalnice in uprave IUV in popelje v podzemeljski svet, rečno strugo in svet zgoraj, ob reki in nad njo na območju Vrhnike, ko se je ta imenovala Nauportus. Ob vseh arheoloških najdbah, keltskih, srednjeveških, rimskih, bo tam vse do 26. februarja na ogled tudi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki so ga po naključju našli na območju koliščarskega naselja Stara gmajna pri Verdu. Prostor razstavišča pa že čaka tudi na 15-metrski deblak iz srede 2. stoletja pred našim štetjem, ko tam še ni bilo Rimljanov. Še vedno je uganka, kdo ga je izdelal.
Katera je že tista naša reka, ki ji pravimo Reka sedmih imen? Celovit in nazoren odgovor lahko ne le slišite, ampak tudi vidite na Vrhniki, na razstavi Moja Ljubljanica, ki je del projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Zgodba o reki, ki je zaradi bogate arheološke dediščine razglašena za spomenik državnega pomena, je postavljena v prostorih nekdanje šivalnice in uprave IUV in popelje v podzemeljski svet, rečno strugo in svet zgoraj, ob reki in nad njo na območju Vrhnike, ko se je ta imenovala Nauportus. Ob vseh arheoloških najdbah, keltskih, srednjeveških, rimskih, bo tam vse do 26. februarja na ogled tudi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki so ga po naključju našli na območju koliščarskega naselja Stara gmajna pri Verdu. Prostor razstavišča pa že čaka tudi na 15-metrski deblak iz srede 2. stoletja pred našim štetjem, ko tam še ni bilo Rimljanov. Še vedno je uganka, kdo ga je izdelal.
Na božič je potrebno biti z nedeljskim izletom previden. Kajti ljudje naj bi se za božič držali doma in če so ljudje zapovedano doma, nedeljski izlet nima smisla. Na srečo se stvari spreminjajo in danes praznovalci ob božiču potujejo še raje kot za delavnik. Tako jim bo današnji namig celo dobrodošel. Odpravljamo se v božično vas Banovci!
Na božič je potrebno biti z nedeljskim izletom previden. Kajti ljudje naj bi se za božič držali doma in če so ljudje zapovedano doma, nedeljski izlet nima smisla. Na srečo se stvari spreminjajo in danes praznovalci ob božiču potujejo še raje kot za delavnik. Tako jim bo današnji namig celo dobrodošel. Odpravljamo se v božično vas Banovci!
“Se dobimo pod Mariem” je ena pogostih fraz, ki jih boste slišali v Palmanovi. V mestu, ki je Slovencem verjetno bolj poznano kot nakupovalno središče, pa v svojem bistvu skriva veliko več kot poceni oblačila. In če vas zanima, kdo ali kaj je Mario, zakaj Palmanovi pravijo utopično mesto in zakaj (če sploh) je z mestom povezan izjemen arhitekt in inženir Leonardo da Vinci, se nam pridružite na nedeljskem izletu. Povedali bomo tudi, kje v mestu zadiši po najboljši kavi.
“Se dobimo pod Mariem” je ena pogostih fraz, ki jih boste slišali v Palmanovi. V mestu, ki je Slovencem verjetno bolj poznano kot nakupovalno središče, pa v svojem bistvu skriva veliko več kot poceni oblačila. In če vas zanima, kdo ali kaj je Mario, zakaj Palmanovi pravijo utopično mesto in zakaj (če sploh) je z mestom povezan izjemen arhitekt in inženir Leonardo da Vinci, se nam pridružite na nedeljskem izletu. Povedali bomo tudi, kje v mestu zadiši po najboljši kavi.
Planinski raj, kot je Simon Gregorčič poimenoval svojo rojstno vasico in planine pod mogočnim Krnom, bomo obiskali ob 110. obletnici smrti goriškega slavčka in 50. obletnici ureditve Gregorčičeve rojstne hiše v muzej.
Planinski raj, kot je Simon Gregorčič poimenoval svojo rojstno vasico in planine pod mogočnim Krnom, bomo obiskali ob 110. obletnici smrti goriškega slavčka in 50. obletnici ureditve Gregorčičeve rojstne hiše v muzej.
V zenitu Martinovanja se bomo odpravili na ovinjen Nedeljski izlet. A za razliko od množičnega opijanja in masakra med perjadjo, bomo vzeli zavezo po kulturi pitja skrajno resno. Raziskali bomo majhen, a bistven delček vinske tradicije, ki se je rodila na začetku devetnajstega stoletja, na vzpetini pod mariborskim Pohorjem. Marko Radmilovič nas vodi na Meranovo.
V zenitu Martinovanja se bomo odpravili na ovinjen Nedeljski izlet. A za razliko od množičnega opijanja in masakra med perjadjo, bomo vzeli zavezo po kulturi pitja skrajno resno. Raziskali bomo majhen, a bistven delček vinske tradicije, ki se je rodila na začetku devetnajstega stoletja, na vzpetini pod mariborskim Pohorjem. Marko Radmilovič nas vodi na Meranovo.
Veliki arhitekt monarhije Maks Fabiani je bil prvi arhitekt z doktoratom v avstro-ogrski monarhiji. Svoje zamisli je uresničil v Ljubljani, v Trstu in na Dunaju, kjer se je v primerjavi z drugimi Slovenci gibal v visokih krogih. Bil pa je tudi človek s Krasa, rojen v Kobdilju in nekaj let župan Štanjela, tam je unikatno zasnoval Ferrarijev vrt. Čeprav so nekatera njegova dela skozi leta propadla ali bila uničena, rojstno hišo so požgali leta 1944, pa je zdaj podoba njegove dediščine na Krasu spet vidna v vsej svoji veličini. In če se vam ne vozi, do Štanjela pelje tudi vlak in prav z njim smo tokrat na sledi Maksu Fabianiju.