Nedeljski izlet show

Nedeljski izlet

Summary: Nedelja je, cas imate, ideje, kam na izlet pa ni in ni. Vendar je Slovenija velika, ce jo znate odkrivati. Prav zato se na Valu 202 vsak teden potepamo naokoli, poiscemo prave ljudi in kraje ter vas po radiu odpeljemo na izlet. Med najbolj zanimive zgodbe tudi se neodkritih krajev Slovenije, včasih le na zrak, drugic pod zemljo, pa v grad, mesto ali vas, morda v zgodovino, kdaj pa kdaj celo v prihodnost. Vedno z razlogom in vedno na svoj nacin, da tudi na prvi pogled nezanimivi kraji postanejo privlacen cilj.

Join Now to Subscribe to this Podcast

Podcasts:

 Rudnik živega srebra Idrija | File Type: audio/mpeg | Duration: 620

Z garaškim delom so rudarji v 500 letih izkopali za 700 kilometrov rovov. Le delček tega podzemnega labirinta je urejen tudi za turističen ogled. Obiskovalcem je prikazano pridobivanje cinabaritne rude od primitivnih začetkov rudarjenja do njegovega tehnično izpopolnjenega konca. Rudarji so si enolično delo znali popestriti s pristnim humorjem. A zaradi živega srebra so tudi prekmalu zbolevali in umirali. Iz teme rovov v svit življenja, je eden od sloganov, s katerim skrbniki tega dela Unescove dediščine vabijo na obisk Idrije.

 Puhov muzej v Sakušaku | File Type: audio/mpeg | Duration: 591

Vedenje o izumitelju, tovarnarju in tudi dobrotniku Janezu Puhu se je v zadnjih letih močno razširilo. Zavest, da gre za Slovenca, se je pričela širiti najprej med tehnično inteligenco, nato pa med vedno večjo skupnostjo ljubiteljev starodobnih vozil v začetku devetdesetih let minulega stoletja. Takrat so ob 130-letnici rojstva na Ptuju pripravili veliko pregledno razstavo, od takrat pa Puh po kapljicah bogati našo tehnično dediščino in z njo tudi tehnološko samozavest. Kamenček v tem mozaiku je tudi njegov muzej, ki je ob zasebnih zbirkah in podobni ustanovi v avstrijskem Gradcu referenčna točka ljubiteljev Puhovih vozil, kot tudi njegove izjemne osebnosti.

 Tartinijeva rojstna hiša v Piranu | File Type: audio/mpeg | Duration: 689

Tokrat pa res ni bilo potrebno dosti možganskega naprezanja za izbor glasbe, ki bo spremljala tale nedeljski izlet. Svetovno najbolj prepoznan glasbeni virtuoz, rojen na tleh današnje Republike Slovenije - je Guiseppe Tartini. Eden najprepoznavnejših slovenskih trgov, brez katerega si težko predstavljamo turistično razglednico dežele med Alpami in Jadranom, je po njem poimenovan krožni trg na najdlje v kopno zajedenem koncu piranskega mandrača. In naravnost proti barčicam domačih ribičev je usmerjeno pročelje Tartinijeve rojstne hiše.

 Maistrova hiša v Kamniku | File Type: audio/mpeg | Duration: 660

Še vedno se pogosto dogaja, da naši Štajerci in Korošci obstanejo odprtih ust in nejeverno priprtih oči, ko zaslišijo znani slogan “Kamnik, Maistrovo mesto”. Potem jih kmalu potolaži dejstvo, da se je njihov pogumni Rudolf sredi starega mestnega središča na Šutni rodil – in tukaj tudi preživel svoja predšolska leta. Še preden je postal odločni general, ki je Slovencem ob severni meji prihranil diplomatsko cincanje z arbitražo, pa ga je življenje gnalo po vsej srednji Evropi. Njegovo rojstno hišo sredi Šutne je tudi zaradi mogočne silhuete z brki tik pred vhodom – zlahka našel Damjan Zorc.

 Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja | File Type: audio/mpeg | Duration: 675

Dolenčeva kajža na koncu Doslovč je ena tistih hiš, kjer še lahko vidimo, kaj pomeni, da je hiša v “žakl djana”. Prav na tej domačiji, v leseni hiši, ometani z apnom, se je 9. februarja pred 147 leti rodil župnik in mojster ljudske besedne umetnosti Fran Saleški Finžgar. Pravzaprav je bil Franc, ali kot je sam zapisal Francetovega Franceta France, a se je potem za potrebe objav preimenoval v Frana. Čeprav se je družina pozneje, tudi zaradi dobrega zaslužka od očetove obrti in znanja preselila, so se prav v tej kajži odvile številne zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Finžgar je večkrat dejal, da se mora za svojo nadarjenost zahvaliti prav očetu, ki mu je dal več napotkov za življenje kot vse knjige. Čeprav je njegova mama menila, da duhovniški poklic za njenega sina živahnega značaja ni najboljša izbira, si ga je vseeno izbral in to zato, da bo kot duhovnik lahko izboljšal življenje preprostega kmečkega človeka. A Fran Saleški Finžgar ni bil le duhovnik, bil je tudi pisatelj, avtor zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, za katerega je prejel celo klic iz Hollywooda, in Slovenec, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka. O Finžgarju sta nam pripovedovala turistična in muzejska vodnica Petra Kržan, ter njegov pranečak, etnolog, doktor Janez Bogataj.

 Domačija Franceta Bevka v Zakojci | File Type: audio/mpeg | Duration: 659

Tokrat vas vabimo na domačijo enega prvih prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo – Franceta Bevka. Še nekaj let prej, na šele tretji podelitvi je prejel tudi Prešernovo nagrado za mladinsko povest Tonček, ki je izšla natanko pred sedemdesetimi leti. Na najbolj zasnežen dan letošnje zime, se je na strma pobočja kopaste Kojce, v vas Zakojca na meji med Cerkljanskim in Tolminskim odpravil Damjan Zorc.

 Velika Polana, rojstna vas Miška Kranjca | File Type: audio/mpeg | Duration: 730

Velika Polana – prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi – tako je rojstno Veliko Polano opisal pisatelj in urednik Miško Kranjec. V zadnjem nedeljskem “literarnem” izletu pred slovenskim kulturnim praznikom se bomo torej odpravili v slikovito prekmursko vasico, na domačijo trikratnega Prešernovega nagrajenca, ki je skrbno spremenjena v muzej. Velika Polana je zelo ponosna na Miška Kranjca, slišite lahko, da so nanj ponosni tudi domačini, tako stari kot mladi, zato bo letos v kraju, kjer je Kranjec tudi pokopan, 15. septembra še posebej veselo – takrat bodo praznovali 110 let od Miškovega rojstva. Tudi o tem v Nedeljskem izletu v Prekmurje, pa tudi o manj znanih plateh življenja pisatelja, ki je do smrti ohranjal stik s svojimi koreninami, tako profesionalno kot zasebno. Mogoče niste vedeli, da je bil tudi zelo spodoben slikar.

 Spominska hiša Otona Župančiča v Vinici | File Type: audio/mpeg | Duration: 633

Obiskali smo spominsko hišo velikega Belokranjca, ki bi prav ta teden napolnil 140 let-če bi le človeško življenje bilo tako neskončno radodarno kot njegova poezija.

 Hiša žive dediščine, Bela cerkev | File Type: audio/mpeg | Duration: 681

Nekdanja šola v Beli Cerkvi je poleg cerkvenega poslopja osrednja stavba v vasi. Umeščena na vrh grička na osrednjem trgu je bila že od svojih začetkov pred več kot 150 leti središče kulturnega in posvetnega življenja v vasi. Več kot 110 let so tamkajšnji prebivalci v za tiste čase precej veliki stavbi gulili šolske klopi. Nato pa je stavba več kot 40 let žalostno propadala, dokler se kmalu po ustanovitvi nove občine Šmarješke Toplice niso odločili, da ji vdahnejo novo življenje – tudi ob pomoči nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

 Prikupna šoštanjska vila | File Type: audio/mpeg | Duration: 734

V Šaleški dolini je kraj, ki ima v svojem imenu nemškega izvora pridevnik lep. Čeprav tega precej zanika tista novodobna termo zverina pred samim mestom, pa Šoštanj vsekakor ima svoje prikupne podrobnosti. Ena od teh je tudi Vila Mayer, občinski objekt, ki stoji sredi mesta ob Kajuhovi cesti, nekdanji glavni mestni vpadnici. Vilo je dal okrog leta 1900 postaviti doktor Fran Mayer. Šoštanjski odvetnik, ugleden meščan in pripadnik takratne šoštanjske elite, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve meščanske šole, kot župan pa zaslužen, da je mesto dobilo prvi vodovod v Šaleški dolini. V svoji zgodovini je imela vila, vsaj po koncu precej kratke družinske dinastije Mayer, nekaj časa bolj klavrno usodo, zdaj pa, obnovljena po svoji prvotni podobi, predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena. V njem domuje tudi nekaj zbirk s področja kulturne dediščine, ki nekako povezujejo šoštanjsko življenje v prvi polovici 20. stoletja. Fotografije prikazujejo življenje družine Mayer, zbirka 60 kipov spomni na enega pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru Ivana Napotnika, na ogled sta tudi domoznanska zbirka šoštanjskega zbiratelja Zvoneta Čebula in prav posebna hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, ki velja za edinstveno v slovenskem in evropskem prostoru. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.

 Vila Vipolže | File Type: audio/mpeg | Duration: 709

Pomlad se marsikomu zdi ta hip še zelo daleč, a v Goriških brdih jo bomo tudi v letu 2018 Slovenci dočakali najprej. Obnovljena Vila Vipolže v istoimenskem zaselku nudi poleg estetskih še druge užitke, saj je izrazito večnamenska. O kulturnem, zgodovinskem in kongresnem turizmu – s katerim je obogatila Brda, bomo še govorili; a med drugim jo lahko najamete za zasebno zabavo ali poroko. V njej so se celo zgodovinsko izpričano skrivali prepovedani ljubimci. Že pred 400 leti, ko je renesančna vila doživela svoj največji razcvet, sta pred nemilo usodo v njej našla gnezdece Raimond VI. Della Torre in Ludovica Hoffer. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.

 Edini muzej, ki ima pujse | File Type: audio/mpeg | Duration: 679

Griči in sotočje Save in Krke pa meja med Štajersko in Dolenjsko, vinogradi in voda, vse to so Brežice – kraj, v katerem se stikajo svetovi. Vsi ti svetovi pa so na neki način zbrani na enem mestu: v starem mestnem jedru. Grad Brežice je bil zgrajen konec 16. stoletja in je nasledil tistega, ki je bil požgan med kmečkim puntom. V njem že vse od leta 1949 deluje muzej, ki z bogatimi zbirkami kulturne dediščine ponuja vpogled v dediščino Posavja in za celoten ogled bo tudi dobra ura premalo. Pri ogledu drugih razstav in zbirk izvemo več tudi o reformaciji in protestantizmu Posavja, pokukamo v intimnost nekdanje meščanke spalnice in se spomnimo, kaj vse se je tam zgodilo pod devetimi zastavami. Del muzeja pa je posvečen tudi spominu na ustanovitelja muzeja, zbiratelja, slikarja in dolgoletnega muzejskega ravnatelja Franja Stiplovška. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.

 Grad Brežice | File Type: audio/mpeg | Duration: 594

Griči in sotočje Save in Krke pa meja med Štajersko in Dolenjsko, vinogradi in voda, vse to so Brežice – kraj, v katerem se stikajo svetovi. Vsi ti svetovi pa so na neki način zbrani na enem mestu: v starem mestnem jedru. Grad Brežice je bil zgrajen konec 16. stoletja in je nasledil tistega, ki je bil požgan med kmečkim puntom. Če vemo, da so ga gradili kar 60 let, njegova veličina in to, da je razglašen za nepremični spomenik kulturne dediščine državnega pomena, ne preseneti. V njem že vse od leta 1949 deluje muzej, ki z bogatimi zbirkami kulturne dediščine ponuja vpogled v dediščino Posavja in za celoten ogled bo tudi dobra ura premalo. Razstava o vodi, ki so se je domislili v čudoviti Viteški dvorani, v celoti poslikani z baročnimi freskami iz grško-rimske mitologije, pripoveduje o vodi, Savi, ženskem ribolovu, pa tudi o tako malo znanih savskih kolnarjih. Pri ogledu drugih razstav in zbirk izvemo več tudi o reformaciji in protestantizmu Posavja, pokukamo v intimnost nekdanje meščanke spalnice in se spomnimo, kaj vse se je tam zgodilo pod devetimi zastavami. Del muzeja pa je posvečen tudi spominu na ustanovitelja muzeja, zbiratelja, slikarja in dolgoletnega muzejskega ravnatelja Franja Stiplovška.

 Pütarov mlin | File Type: audio/mpeg | Duration: 645

Nedeljski izlet nas pelje v Prekmurje, točneje na Goričko, v neposredno bližino največjega gradu pri nas. Ampak tokrat nas ne bo zanimal grad v vasi Grad pač pa bližnji mlin, v vasi Doljni Slaveči. Pütarov mlin je edini primer pri nas še redko ohranjene podeželske stavbne dediščine panonskih ravnin, povezane z mlinarstvom. Izvedeli smo tudi to, da je omenjeni mlin, ki je vse kaj drugega kot plavajoči mlin iz naših predstav o prekmurskih mlinih, zgrajen iz vulkanskega kamna. Zakaj ravno vulkanskega? Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.

 Puetarjev mlin | File Type: audio/mpeg | Duration: 616

Nedeljski izlet nas pelje v Prekmurje, točneje na Goričko, v neposredno bližino največjega gradu pri nas. Ampak tokrat nas ne bo zanimal grad v vasi Grad pač pa bližnji mlin, v vasi Doljni Slaveči. Pütarov mlin je edini primer pri nas še redko ohranjene podeželske stavbne dediščine panonskih ravnin, povezane z mlinarstvom. Aleš Smrekar pa je izvedel tudi to, da je omenjeni mlin, ki je vse kaj drugega kot plavajoči mlin iz naših predstav o prekmurskih mlinih, zgrajen iz vulkanskega kamna. Zakaj ravno vulkanskega? Poslušajte Nedeljski izlet.

Comments

Login or signup comment.