Podobe znanja

Čebele so v zadnjih letih postale eden najbolj nazornih kazalcev stanja našega okolja. Množični pogini čebel v preteklih letih so jasno izpostavili številčnost in prepletenost kvarnih dejavnikov, ki so za drobne opraševalke lahko usodni. Na izredni pomen čebel in nujnost večje zaščite tako njihovega kot našega življenjskega okolja bo z letošnjim letom začel opozarjati tudi 20. maj, ki so ga Združeni narodi po zaslugi slovenskih prizadevanj razglasili za svetovni dan čebel. Čebelam se raziskovalno posveča tudi gost tokratnih Podob znanja, prof. dr. Janko Božič, predstojnik katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček.

Le nekaj ohranjenih imen, to je lahko vse, kar se je za nekim starim, že izumrlim jezikom ohranilo do današnjih dni. Toda strokovnjakom lahko že ena sama beseda pomembno dopolni znanje o razvoju celotne skupine jezikov. Za smiselno umestitev takšnega drobca, pa je potrebno ekstenzivno jezikoslovno znanje. Tega kljub mladosti nedvomno ima tokratni gost oddaje Podobe znanja, dr. Luka Repanšek, docent za indoevropsko primerjano jezikoslovje na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za svojo doktorsko disertacijo Keltski prežitki v slovenskem toponomastičnem fondu: prispevek k metodologiji raziskovanja je leta 2015 prejel nagrado za najboljši doktorat s področja primerjalnega jezikoslovja na svetu, pred kratkim pa še srebrni znak ZRC za najodmevnejšo disertacijo na področju humanistike. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Preden se satelitski podatki spremenijo v povedne, uporabne in natančne zemljevide, ki nas pripeljejo na cilj, povedo arheologom, kje se pod gostim rastjem skrivajo ostanki starodavnih gradenj ali kmetu, kako hitro napreduje suša, je potrebno te podatke ustrezno obdelati. Obdelava optičnih satelitskih posnetkov in podatkov aerolaserskega skeniranja, spletna kartografija, prostorske analize in modeliranje naravnih procesov so področja, s katerimi se ukvarja dr. Žiga Kokalj, vodja Oddelka za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU ter na Centru odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije. Za svoje raziskovalne dosežke je letos prejel nagrado Zlati znak ZRC. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Igor Lapajne, ZRC

“Kvantni magnetizem je prototipsko področje fizike,” pravi dr. Martin Klanjšek, znanstveni sodelavec Inštituta Jožef Stefan, “saj je dovolj enostavno, da se da s teorijo priti dovolj daleč, da jo primerjamo z realnostjo oziroma z eksperimenti.” Prav zdaj, se zdi, smo vstopili v zlato obdobje dialoga med teorijo in prakso kvantnega magnetizma. Nizajo se namreč uspešni eksperimenti, ki potrjujejo tudi več desetletij stare napovedi. Sem sodi tudi odkritje visokotemperaturne spinske tekočine, ki je bilo nedavno objavljeno v Nature Physics. Sicer pa Martina Klanjška trenutno še bolj zaposljuje iskanje prav tako napovedanih kvazidelcev, ki imajo številne zanimive lastnosti. Morda bomo z njihovo pomočjo nekega dne celo shranjevali informacije v kvantnih računalnikih prihodnosti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček

Antioksidanti so zaradi svojega blagodejnega učinka, ker naše celice varujejo pred prostimi radikali in zmanjšujejo oksidativni stres, postali skorajda sinonim za zdrava živila. Je pa seveda antioksidantov veliko različnih vrst in marsičesa o njih še ne vemo. Med antioksidante uvrščamo tudi številne polifenolne spojine, ki jih najdemo v rastlinah. Tem bomo v tokratni oddaji Podobe znanja namenili osrednjo pozornost. Z njihovim raziskovanjem se namreč ukvarja prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, prodekanja in predstojnica Oddelka za živilstvo ter Katedre za biokemijo in kemijo živil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nekaj pozornosti pa je v oddaji namenjene tudi arhejam, starodavnim organizmom, ki so odlično prilagojeni na življenje v ekstremnih razmerah. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Če drži, kakor je menil nemški filozof Walter Benjamin, da je zgodovina civilizacije obenem vselej tudi zgodovina barbarstva, tedaj je jasno, da se mora v novi in bolj humani družbi staro umakniti novemu, da je mračno preteklost treba izbrisati in na velikopotezen način pripraviti prostor za svetlo, svobodnega človeka vredno prihodnost. Zdi se, da je bilo s to mislijo podloženo ustvarjanje številnih zahodnih arhitektov in urbanistov v dvajsetem stoletju. Ko opazujemo radikalno transformacijo mest, ki prav zdaj poteka na Kitajskem, pa tudi ko pregledujemo smele načrte za izgradnjo pametnih mest prihodnosti, se zdi, da je ta imperativ po novem za vsako ceno med arhitekti še vedno živ in pri močeh. Toda po drugi strani ne gre spregledati, da je v zadnjih desetletjih prišlo tudi do pomenljivega obrata; zdi se namreč, da številni arhitekti preteklosti niso več pripravljeni preprosto žrtvovati na oltarju napredka, temveč skušajo potrebe novega časa skrbneje, bolj organsko umestiti v prostor, ki ga je tako ali drugače že oblikovala zgodovina. Pri nas je taka arhitektka gotovo gostja tokratnih Podob znanja, Maruša Zorec, ki se je bodisi sama bodisi s sodelavci podpisala pod nekaj izjemnih prenov historičnih objektov. V tem kontekstu je treba omeniti vsaj Naskov dvorec v Mariboru, zunanji oltar bazilike na Brezjah, Plečnikovo hišo v Trnovem in Švicarijo na Rožniku, no, za prenovo grajske pristave v Ormožu pa je Maruša Zorec leta 2012 prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Sicer naša gostja že od leta 1994 deluje na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je lani kot prva ženska v zgodovini univerze postala redna profesorica za arhitekturno projektiranje. Z Marušo Zorec se je pogovarjal Goran Dekleva. Foto: Osebni arhiv Maruše Zorec

Doc. dr. Darja Fišer z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani deluje na presečišču jezikoslovja in računalniških tehnologij. Slednje so temeljito revolucionirale možnosti za obdelavo besedil in prinesle nove možnosti vpogleda v rabo jezika. Po drugi strani svetovni splet in različni formati besedil, ki so tam uporabnikom na voljo, ponujajo nove možnosti izražanja in v določeni meri jezik tudi spreminjajo. Prav raba nestandardne slovenščine je eno od osrednjih področij raziskovanja dr. Darje Fišer. Vodila je raziskovalni projekt Janes (http://nl.ijs.si/janes/), ki se ravnokar zaključil, namenjen jezikoslovni analizi nestandardne slovenščine. Sodeluje tudi pri projektu Kas, v okviru katerega nastaja korpus slovenske znanstvene slovenščine, pod drobnogled pa bodo vzeli tudi družbeno nesprejemljivi govor ter parlamentarni diskurz.

Predstojnik Laboratorija za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani prof. dr. Blaž Zupan se pri svojem delu posveča, kot sam pravi, podatkom in strojnemu učenju. Strojno učenje nam danes omogoča, da v nepreglednih količinah podatkov najdemo skrite vzorce, iz njih izluščimo nova znanja ter na tej podlagi napovedujemo najrazličnejše prihodnje trende. Ta izredna moč po Zupanovem mnenju ne bi smela biti na razpolago zgolj posvečenim. V tem duhu je za kar najbolj široko rabo zasnovan tudi odprtokodni program za podatkovno analitiko Orange, ki ga v Laboratoriju za bioinformatiko neprestano nadgrajujejo. Njegova najnovejša nadgradnja je tako denimo posebej zasnovana za revolucionarno novo področje v biomedicini, namreč analizi genoma posameznih celic. S prof. Blažem Zupanom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: iz osebnega arhiva Blaža Zupana

Živobarvne fotografije, ki ponazarjajo, kateri predeli naših možganov so ob določeni aktivnosti dejavni, so skorajda zaščitni znak sodobne nevroznanosti. Ta nam z veliko naglico ponuja nove in nove razlage o delovanju človeških možganov. Ta spoznanja pa ne poglabljajo le našega poznavanja fiziološkega ustroja centralnega živčnega sistema, temveč na novo postavljajo pred nas tudi vprašanja, s katerimi se že tisočletja ubada filozofija. Kdo sem na primer jaz, če pa se moji možgani odločajo na način, ki ga precej bolje od mene same poznajo tržniki, ki mi želijo nekaj prodati? Ali svobodna volja sploh obstaja? Filozofinja dr. Olga Markič, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani izpostavlja, da tudi nevroznanost ne ponuja dokončnih odgovorov. Toda nedvomno postavlja stara vprašanja v povsem nov kontekst. In to spremembo je pametno imeti pred očmi. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Kadar beseda nanese na raziskovalno delo akademikinje Tatjane Avšič Žúpanc, se ni mogoče izogniti najnevarnejšim poznanim virusom na našem planetu – Zika, Ebola, Denga, Dobráva. Na referenčnem seznamu vseh poznanih svetovnih virusov je po njeni zaslugi od leta 1992 prvi in do zdaj edini slovenski virus – virus Dobráva. Še bolj pa odmeva njeno zadnje odkritje – doktorica Avšič Žúpanc je pred dvema letoma vodila raziskovalno skupino, ki je prva na svetu dokazala povezavo med okužbo z virusom Zika in mikrocefalijo pri otrocih. Ni veliko znanstvenih področij, na katerih bi slovenski raziskovalci pustili tako viden pečat, kot ga je na polju virologije pustila tokratna gostja oddaje Podobe znanja. Njene raziskave so več kot kamenček v mozaiku iskanja zdravila za najbolj smrtonosne bolezni. Z biologinjo, doktorico znanosti, profesorico na Medicinski fakulteti v Ljubljani, strokovnjakinjo z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo se je srečal in pogovarjal Iztok Konc. Spoštovane poslušalke in poslušalci, vabimo vas, da prisluhnete pogovoru s Tatjano Avšič Žúpanc. Foto: MMC RTV SLO

Računalniške simulacije dogajanja na molekularnem nivoju so danes nadvse uporabno orodje, saj omogočajo natančno napovedovanje lastnosti snovi in nudijo vpogled, ki z eksperimenti ni vedno mogoč. Zato so izrednega pomena na zelo različnih področjih, od načrtovanja novih zdravil ali novih materialov do temeljnih raziskav, ki skušajo odgovoriti na vprašanja, zakaj molekule delujejo, tako kot delujejo. Jedro raziskav dr. Jerneja Stareta, raziskovalca na Teoretičnem odseku Kemijskega inštituta, v Laboratoriju za računsko biokemijo in načrtovanje učinkovin, trenutno predstavlja preučevanje encimov monoaminooksidaz, ki v centralnem živčnem sistemu uravnavajo količino in metabolizem živčnih prenašalcev. Delovanje teh encimov je tesno povezano z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta denimo Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, kot tudi z nevrološkimi motnjami, kot sta depresija ali avtizem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: dr. Andrej Perdih. KI

Dr. Nataša Tozon je redna profesorica s področja Bolezni in zdravstveno varstvo živali – Interna medicina malih živali na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi predstojnica Klinike za male živali. Tako v klinični praksi kot pri svojem raziskovalnem delu se osredotoča na infekcijska in onkološka obolenja. Pri zdravljenju slednjih je v veterinarsko prakso vpeljala nekatere alternativne metode, kot sta elektrokemoterapija in elektrogenska terapija. Gre za sorazmerno nova pristopa, ki temeljita na elektroporaciji, metodi, ki si je prav v Sloveniji uspešno utrla pot v onkologijo, tako v humani medicini kot v veterini. S prof. Natašo Tozon se je pogovarjala Nina Slaček.

Magnetno hlajenje utegne nekega dne nadomestiti zdajšnje kompresorske hladilne sisteme. Slednji namreč za svoje delovanje potrebujejo različne ogljikovodike, potentne toplogredne pline in tako z okoljskega vidika niso optimalni. Magnetno hlajenje bi bilo poleg tega tudi energetsko učinkovitejše. Z razvojem tega področja se aktivno ukvarja izr. prof. dr. Andrej Kitanovski s Katedre za toplotno in okoljsko tehniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Za svoje raziskovalne dosežke je leta 2014 prejel Zoisovo priznanje. Skupaj s kolegi je leta 2016 za ugledno znanstveno založbo Springer pripravil celosten pregled stanja na tem področju z naslovom Magnetocaloric Energy Conversion: From Theory to Application oziroma Magnetokalorična pretvorba energije: Od teorije do praktičnih aplikacij. Na podlagi tega znanja na Fakulteti za strojništvo nastaja tudi prvi slovenski magnetni hladilnik, ki ga ekipa pod vodstovm Andreja Kitanovskega razvija za Gorenje.

Raziskovalka dr. Jana Murovec je docentka na Katedri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer se že vrsto let ukvarja z razvojem sodobnih, biotehnoloških metod žlahtnjenja rastlin. V preteklosti so bile njene raziskave usmerjene predvsem v razvoj metod indukcije haploidnih rastlin, ki so izjemno pomembne za pridobivanje homozigotnih linij uporabnih za pridobivanje hibridov in za genetske študije. Trenutno se znanstveno- raziskovalno se ukvarja s preurejanja genomov z metodo CRIPSR in vodi aplikativni projekt žlahtnjenja medicinske konoplje v katerem želijo vzgojiti nove sorte z različnimi vsebnostmi kanabinoidov. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:Nina Slaček

Pred slabimi tremi desetletji se je kaj lahko zdelo, da vprašanje levice, levičarske politične teorije in prakse ni nikakršno vprašanje več, da ga je padec berlinskega zidu za vse večne čase zadovoljivo rešil. No, danes, ko ugotavljamo, da se zgodovina le ni končala leta 1989; ko se v globalnem kontekstu soočamo s skokovitim povečevanjem socialne neenakosti; ko nove, pametne tehnologije prinašajo grožnjo ukinitve milijonov obstoječih delovnih mest; in ko nam grozi ekološka katastrofa neslutenih razsežnosti, se, nasprotno, zdi, da je levica v vsem svojem razponu, od klasične socialdemokracije do različnih oblik anarhizma, ponovno vredna temeljite znanstveno-raziskovalne pozornosti. In prav tem vprašanjem se v zadnjem času intenzivno posveča dr. Cirila Toplak, gostja tokratnih Podob znanja. Dr. Toplakova je magistrirala iz humanističnih ved na newyorški državni univerzi v Buffalu, doktorirala pa iz zgodovine in mednarodnih odnosov na pariški Sorbonni. Od leta 2001 dela na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je tudi predstojnica Centra za politično teorijo. Na fakulteti sicer predava zgodovino evropske ideje in zgodovino politične misli na Slovenskem, pred nekaj meseci pa se je vrnila iz Združenih držav, kjer je raziskovala tamkajšnja alternativna levičarska gibanja in oblike družbenosti pri staroselskih skupnostih. Z dr. Cirilo Toplak se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani