Podobe znanja show

Podobe znanja

Summary: Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS, v kateri v formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh podrocij humanistike in eksaktnih ved – od ciste filozofije pa tja do fizike drobnih delcev. V to galerijo slovenskih mislecev, raziskovalcev in razumnikov - v najboljsem pomenu te besede - vkljucujemo tudi Slovence iz zamejstva in tiste, ki so se na intelektualnem in znanstvenem polju dokazali v tujini - v Evropi in drugje po svetu. Doslej je bilo v tej galeriji portretov, ki smo jo zaceli postavljati leta 2002 in je verjetno brez primere v slovenskem medijskem prostoru, predstavljenih prek 230 osebnosti, ki oblikujejo nas intelektualni, znanstveni in razvojni danes in jutri ter nase mesto v svetu. Med njimi je bilo prek 60 slovenskih akademikov, prav tako pa v oddaji dobijo prostor tudi obetavni mladi intelektualci in raziskovalci, katerih cas sele prihaja.

Join Now to Subscribe to this Podcast

Podcasts:

 Matjaž Humar | File Type: audio/mpeg | Duration: 1475

Fizik Matjaž Humar se je na svetovni znanstveni zemljevid vpisal pred tremi leti, ko je v reviji Nature Photonics objavil članek, ki je nemudoma doživel izreden odziv strokovne in laične javnosti. Matjaž Humar je namreč v času svojega postdoktorskega študija na Harvardu prvi uspešno v celico vgradil laser ter obenem odkril, da maščobne celice pravzaprav že vsebujejo laserje. Po tem uspehu se je – presenetljivo morda - odločil, da se vrne v Slovenijo. S svojim projektom Live and Edible Photonics – Živa in užitna fotonika je prepričal, da ima lahko to povsem novo področje raziskav prihodnost tudi pri nas in kot nagrajenec direktorjevega sklada Inštituta Jožef Stefan prejel sredstva, s katerimi je v Ljubljani postavil Laboratorij za biointegrirano fotoniko. Kaj vse se odpira na tem izredno obetavnem področju, se je z dr. Matjažem Humarjem, raziskovalcem na Inštitutu Jožef Stefan in docentom na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pogovarjala Nina Slaček.

 Dan Podjed | File Type: audio/mpeg | Duration: 1797

Vse pogosteje se nam zdi, da smo ljudje v službi tehnologij in ne obratno. Tudi količina pametnih tehnologij, ki nas obkroža, je že presegla naše zmožnosti sprejemanja informacij. Tudi zato številne nadvse uporabne in koristne tehnologije slabo izkoristimo. Pri t.i. zelenih tehnologijah je še toliko večjega pomena, da se uporabljajo kar najbolj optimalno, da bi bil njihov koristni učinek čim večji. Toda marsikdaj novih možnosti ljudje preprosto ne sprejmejo. Zakaj je temu tako? Kako je potrebno zasnovati novo tehnologijo, da jo bodo ljudje sprejeli, uporabljali in da jim obenem ne bo vzela veliko časa in pozornosti. S temi vprašanji se ukvarja antropolog doc. dr. Dan Pojed v vrsti aplikativnih projektov, kot so denimo DriveGreen, Mobistyle, Nevidno življenje odpadkov in People. Dr. Dan Podjed znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, docent za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Inovacijsko-raziskovalnem inštitutu ljubljanske univerze. Foto: iz osebnega arhiva

 Nataša Rogelja | File Type: audio/mpeg | Duration: 1881

Vse več ljudi se danes podaja na takšna in drugačna popotovanja, tudi zelo dolgotrajna. Vse več je tudi tistih, ki se odločijo za bolj korenit prelom in t. i. običajno življenje še temeljiteje pustijo za sabo. Denimo, da svoja stanovanja zamenjajo za jadrnico ter utečene življenjske tirnice za nestalno, nomadsko življenje na morju. Takšnim morskim nomadom se je raziskovalno posvetila antropologinja dr. Nataša Rogelja, znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V študiji, pisani v angleščini, Blue Horizons oziroma Sinja obzorja se je raziskovanja teh novodobnih življenjsko-stilskih nomadov lotila z antropološkega vidika, bolj osebni pogled na takšno življenjsko izkušnjo pa je pozneje popisala v bolj esejistično zasnovani knjigi Trinajsti mesec. Z dr. Natašo Rogelja se je v oddaji Podobe znanja pogovarjala Nina Slaček.

 Matej Ogrin | File Type: audio/mpeg | Duration: 1790

Tudi na najbolj oddaljenih področjih planeta se danes ne moremo več povsem zanesti na to, da bo zrak daleč stran od najbolj umazanih človeških dejavnosti, vendarle čist. Vse bolj redno se dogaja, da tudi v tisti odmaknjeni divjini nad pokrajino lebdi tančica smoga, ki zakriva pogled in jasno priča o neizmerni količini izpustov, ki jih v atmosfero prispevamo ljudje. V zraku pač ni mej, so le takšne ali drugačne geografske pregrade, ki pomembno vplivajo na premike zračnih mas, toda v zraku ni izoliranih otočkov. Slovenija je glede geografskih pogojev, ki vplivajo na kvaliteto zraka, specifična. Kvaliteti zraka pri nas, vlogi, ki jo ima v tem pogledu promet, predvsem pa trajnostni mobilnosti se intenzivno posveča geograf dr. Matej Ogrin, izr. prof. na oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, tokratni gost oddaje Podobe znanja. oddajo je pripravila Nina Slaček.

 Peter Turk | File Type: audio/mpeg | Duration: 1709

Prazgodovina je izredno dolga in raznorodna doba, ki zaobjema številne globoke spremembe v načinu življenja ljudi. Iz določenih obdobij so ohranjene bogate in številne sledi, iz drugih ni tako rekoč nobenih. Ena ključnih nalog arheologa dr. Petra Turka, kustosa za prazgodovino v Narodem muzeju Slovenije, je podajanje kar najbolj celovite zgodbe o nekdanjih prebivalcih naših krajev na podlagi najdenih predmetov, ostankov naselij in spoznanj arheologije. Pri tem lahko najbolj osupljivi predmeti paradoksalno predstavljajo precejšnje uganke. Kot denimo Narodnemu muzeju nedavno vrnjeno 3600 let staro bronasto bodalo z Iga. Unikatno okrašen izdelek vrhunske obrti ni bil namenjen običajni rabi, ampak je bil nedvomno predvsem izraz prestiža tedanjih dostojanstvenikov. Obenem pa iz tistega časa v osrednji Sloveniji nimamo oprijemljivih sledi, kje in kako so ljudje, ki so izdelovali in uporabljali takšno orožje, sploh živeli. Spet drugačen vpogled v preteklost ponuja približno pol tisočletja mlajše najdišče v Mušji jami pri Škocjanu, s katerim se je dr. Peter Turk tudi intenzivno ukvarjal. Ostanki žgalnih daritev, predvsem orožja, pričajo o več stoletjih, ko se je brezno uporabljalo za tovrstno čaščenje. Tesne so vzporednice z drugimi podobnimi kraji, tudi v grški Olimpiji so v njenem najzgodnejšem obdobju daritve opravljali na zelo podoben način. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

 Darja Zaviršek | File Type: audio/mpeg | Duration: 1906

Skrb za hendikepirane, skrb za migrante, skrb za ženske, skrb za otroke. Je le nekaj vidikov medčloveških odnosov, v katerih se skrb, spreminja v moč, ta pa pogosto v nasilje, je v svoji novi monografiji z naslovom Skrb kot nasilje, zapisala sociologinja dr. Darja Zaviršek. O skrbi in nasilju, teh dveh pojavih, o katerih običajno razmišljamo kot nasprotjih, smo se pogovarjali v tokratni oddaji Podobe znanja. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe. foto: Dr. Darja Zaviršek (Val 202)

 Igor Žunkovič | File Type: audio/mpeg | Duration: 1764

S kakšnim namenom ljudje pišemo in beremo umetniška besedila? Zakaj nekatera dela smemo po pravici označiti za umetniška – spet drugih pa ne? Kako so teksti, ki so umetniškega značaja, sestavljeni oziroma zgrajeni? Kaj nam pravzaprav sporočajo? Kako naj jih navsezadnje vrednotimo? – Da bi mogla odgovoriti na tovrstna vprašanja, si literarna veda že dolgo pomaga z idejami, predpostavkami in koncepti, ki si jih sposoja drugod. Tako je – če se tule omejimo le na peščico najbolj razvpitih intelektualnih tradicij – v zadnjih stotih letih literaturo mislila skozi prizmo Marxovega historičnega materializma pa Freudove psihoanalize, strukturalizma Ferdinanda de Saussurja in dekonstrukcije Jacquesa Derridaja. Zdi se, skratka, kakor da je pristopov, ki literarno vedo vodijo k literaturi, toliko, kolikor je različnih filozofskih oziroma teoretskih šol. Vendar pri tem nekoliko bode v oči, da so vse te šole – ne glede na to, kako močno se med seboj razlikujejo – navsezadnje izrasle iz polja humanistične vednosti. Zato bi kaj lahko pomislili, da nas galilejevska, na eksperimentu utemeljena, naravoslovna znanost ne more ničesar naučiti o književnosti. A to slej ko prej ne drži; v zadnjem času se namreč po svetu vse bolj uveljavljata dve usmeritvi – nevroestetika in literarni darvinizem –, ki se preučevanja leposlovnih del lotevata z izhodišč, ki jih ponujata sodobna nevrološka znanost oziroma teorija evolucije. V slovenskem prostoru tak pristop k raziskovanju literature uvaja avtor še sveže monografije Evolucija in literatura asist. dr. Igor Žunkovič z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kakšne uvide v naravo besedne umetnosti nam torej ponuja literarni darvinizem, je v tokratnih Podobah znanja v pogovoru z dr. Igorjem Žunkovičem preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

 Gregor Jurak | File Type: audio/mpeg | Duration: 1846

Sodobne tehnologije so zelo privlačna komunikacijska in zabavna orodja. Kot ugotavljajo strokovnjaki, so pomembno spremenila preživljanje prostega časa, še posebej otrok in mladostnikov. Več časa pred zasloni namreč pomeni več sedenja. Kako to vpliva na telesne sposobnosti mladih? Glede na rezultate mednarodne raziskave o fizični dejavnosti, ki primerja gibalno dejavnost otrok in mladine v različnih državah, se otroci in mladi pri nas v primerjavi z drugimi državami gibajo veliko. Glavni vzrok je obvezna športna vzgoja v šolah. Profesor doktor Gregor Jurak s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je eden vodilnih strokovnjakov gibalne dejavnosti otrok in njihovega gibalnega razvoja ter didaktike športne vzgoje. Med drugim ugotavlja, da se športna dejavnost otrok med šolskimi počitnicami zmanjša, več časa preživijo pred različnimi zasloni, novo šolsko leto začnejo slabše telesne pripravljeni. O gibalni dejavnosti otrok in spremembah, ki jih je povzročil razvoj digitalnih tehnologij, v tokratni oddaji.

 Valentina Turk | File Type: audio/mpeg | Duration: 1794

Mikroorganizmi so daleč najštevilčnejši in najbolj raznovrstni organizmi tako na kopnem, kot v morju, kateremu bomo danes posvetili osrednjo pozornost. Morski mikroorganizmi imajo izredno pomembno vlogo, saj prispevajo več kot polovico vsega kisika v ozračju in predstavljajo temelj prehranske verige v morju. S preučevanjem njihove vloge v morskih ekosistemih se aktivno ukvarja prof. dr. Valentina Turk, znanstvena svetnica na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, gostja tokratne oddaje Podobe znanja, ki jo je pripravila Nina Slaček.

 Jaka Sodnik | File Type: audio/mpeg | Duration: 1775

Avto prihodnosti najverjetneje ne bo imel ne pedal, ne menjalnika, ne volana. Ljudje ne bomo več vozniki, temveč le potniki. Vožnja pa bo varnejša kot kadarkoli. Avtonomna povezana vozila bodo namreč upoštevala prometne predpise, ves čas držala primerno varnostno razdaljo, prilagajala vožnjo vsem razmeram na cesti, pravočasno zavirala, prav tako se ne bodo utrudila ali vozila pod vplivom alkohola. Za razvoj umetne inteligence, ki bo upravljala povezana avtonomna vozila, je poznavanje človeške vožnje ključno. Izredni profesor dr. Jaka Sodnik v Laboratoriju za informacijske tehnologije fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani z znanstveniki z različnih področij s simulatorjem vožnje počne prav to - opazuje in ocenjuje sposobnosti voznic in voznikov.

 Lovrenc Lipej | File Type: audio/mpeg | Duration: 1752

Pet jezdecev apokalipse divja po svetovnih morjih, pravi morski biolog Lovrenc Lipej. To so netrajnostna raba, degradacija morskega okolja, onesnaževanje, podnebne spremembe in invazivne tujerodne vrste. Toda obenem slovensko morje vendarle vedno znova preseneča s svojo pestrostjo, poudarja prof. Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posveča raziskovanju biotske raznovrstnosti v Jadranu, še prav posebej pa seveda v slovenskem obalnem morju. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

 Lado Kutnar | File Type: audio/mpeg | Duration: 1797

V tednu gozdov smo tudi v oddaji Podobe znanja v ospredje postavili naše gozdove, ki se v zadnjih letih zaradi vrste naravnih nesreč zelo naglo spreminjajo. Naš gost je dr. Lado Kutnar, raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije in docent za področje Varstva narave in okolja na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki se posveča proučevanju gozdne vegetacije in rastišč, tudi zelo specifičnim in z naravovarstvenega vidika izjemno pomembnim gozdnim ekosistemom, kot so denimo visoka barja ali pragozdni ostanki. Med slednje uvrščamo tudi gozdna rezervata Krokar na Kočevskem in Snežnik Ždrocle na Notranjskem, ki sta vpisana na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

 Nives Ogrinc | File Type: audio/mpeg | Duration: 1774

Že v antičnih časih so oljčno olje ponarejali in danes nič drugače. Oljčno olje ostaja tudi v sodobnem svetu najpogosteje potvorjeno živilo, sledijo mu mleko, med in vino. Je pa mogoče tovrstne goljufije tudi razkriti. Tu so izrednega pomena analize stabilnih izotopov, ki lahko pokažejo tudi, kje je rastlo neko sadje ali kaj je denimo jedla določena žival. Ne razkrivajo pa samo porekla in pristnosti naše današnje hrane, z njimi lahko ugotovimo tudi to, kaj so jedli pred tisočletji. Seveda pa uporabnost stabilnih izotopov v analizah ni omejena zgolj na hrano. Z njihovo pomočjo lahko spremljamo najrazličnejše procese, naj bodo ti naravni ali pa so posledica človeškega delovanja. Analizam stabilnih izotopov se aktivno posveča dr. Nives Ogrinc, znanstvena svetnica na Inštitutu Jožef Stefan na Odseku za znanosti o okolju ter redna profesorica na Podiplomski šoli Jožefa Stefana. S prof. dr. Nives Ogrinc se je pogovarjala Nina Slaček.

 Jovana Mihajlović Trbovc | File Type: audio/mpeg | Duration: 1798

Že v 19. stoletju je francoski zgodovinar in filozof Ernest Renan zatrdil, da sleherna nacionalna skupnost svoj obstoj dolguje temu, da nekatere zgodovinske procese, dogodke in osebnosti vsi njeni pripadniki in pripadnice skupaj pomnijo, spet druge pa skupaj pozabijo. Po Renanovem mnenju, na primer, bi Francozi ne mogli biti Francozi, ko bi v pozabo ne pahnili verskih pokolov v Provansi v 13. ali krvavega obračuna s hugenoti v 16. stoletju. To torej pomeni, da je v polje kolektivnega zgodovinskega spomina vselej vpisan določen politični interes, ki za nazaj prikraja oziroma spreminja preteklost. Kako ti procesi predelovanja zgodovine pravzaprav potekajo in v kakšnem družbenem položaju se znajdejo vsi tisti ljudje, katerih zgodovinskega spomina skupnost, sredi katere živijo, noče vzeti na znanje, na primeru vojnih zločinov, storjenih na področju nekdanje Jugoslavije, že vrsto let preučuje dr. Jovana Mihajlović Trbovc, raziskovalka pri Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in pred tremi leti prejemnica vseevropske nagrade Jean Blondel za najboljšo doktorsko tezo iz političnih ved. Z dr. Mihajlović Trbovc se je v Podobah znanja pogovarjal Goran Dekleva.

 Irena Maček | File Type: audio/mpeg | Duration: 1840

V zadnjih 40 letih smo na svetu izgubili eno tretjino rodovitnih tal zaradi erozije in zasoljevanja, ki je posledica pretirane rabe mineralnih gnojil. Ko skušamo povečati pridelek, pogosto povzročamo tudi hudo škodo. Tla so namreč izredno bogato biodiverzitetno okolje in poraba fungicidov pomeni za denimo mikorizne glive pravo katastrofo. Mikorizne glive so simbionti rastlin, ki le-te po naravni poti oskrbujejo s hranili, kot sta dušik in fosfor. Kljub njihovemu izrednemu pomenu dolgo niso bile deležne prave pozornosti. Z mikorizo in z ekologijo tal na splošno se raziskovalno ukvarja tokratna gostja oddaje Podobe znanja dr. Irena Maček, izredna profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Comments

Login or signup comment.