Podobe znanja

Družbeni odnosi niso nikoli preprosti. Na delu je veliko dejavnikov, cilji in interesi so najrazličnejši in neredko med seboj v nasprotju. Vseh niti ne zmoremo upoštevati, nekaterih se v danem trenutku niti ne zavedamo in se njihov pomen nemara pokaže šele skozi časovno oddaljenost. Poleg tega se zdi, da so spremembe stalnica sodobnih družb. Tako lahko tudi najbolj poglobljene družbene analize ponudijo vpogled v le določen izsek družbenega dogajanja. Kaj lahko torej o enem najbolj kompleksnih sistemov na planetu pove fizika? Presenetljivo veliko. Kompleksno družbeno realnost prof. dr. Matjaž Perc s fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru preučuje s pomočjo metod, ki jih ponuja fizika kompleksnih sistemov. Pri tem se loteva najrazličnejših pojavov od zakonitosti medčloveškega sodelovanja in širjenja idej do določanja parametrov, kje se za posameznika skriva lepota. Njegovo delo je deležno izjemnega odziva. Prof. dr. Matjaž Perc je namreč tudi najbolj citirani naravoslovec v Sloveniji in se uvršča v odstotek najbolj citiranih fizikov na svetu. Za svoje leto je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Jate galaksij so največje strukture, ki jih najdemo v vesolju, ki jih gravitacija, kljub ogromnim razdaljam med njimi, vendarle še vedno povezuje med sabo. V največjih jatah najdemo tudi več tisoč galaksij z milijardami zvezd in najrazličnejšimi osupljivimi vesoljskimi pojavi, a kljub temu je vsa ta ogromna količina zvezdne snovi v galaksijah skorajda zanemarljiva. Mnogo več kot zvezd je namreč v jatah medgalaktičnega plina, večinski delež mase pa zahteva zase še vedno precej skrivnostna temna snov. Te velike družine galaksij in njihovi sestavni deli nam lahko povedo marsikaj zanimivega o vesolju, njegovem razvoju in nadaljnji usodi. Kaj vse, nam je pojasnila dr. Dunja Fabjan z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, ki njihovemu raziskovanju posveča svojo znanstveno pozornost. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

S statistiko se danes srečujemo na vsakem koraku. Naj gre za gibanje cen, utrip na političnem parketu ali javno mnenje, praktično ni dneva, ko se s statističnimi podatki v takšni ali drugačni obliki ne bi srečali. Grafi in stolpci nam v pomembni meri danes tako pomagajo razbirati najrazličnejše trende in se orientirati v družbi, obenem pa utegnejo biti tudi zavajajoči. Brez poznavanja temeljnih zakonitosti statistike se namreč v interpretacije predstavljanih podatkov kar hitro prikradejo napake in kar naj bi bilo povedna informacija, se zlahka spremeni v svoje nasprotje. Tudi v znanosti je raba statistike vse intenzivnejša in v številnih primerih že povsem neizogibna. Brez nje skorajda ne bi mogli uspešno krmariti v ogromnih množicah podatkov, na katerih temeljijo sodobne raziskave na vse številčnejših področjih. To nedvomno velja tudi za biološke znanosti, katerim se intenzivno posveča matematik in biostatistik prof. dr. Andrej Blejec, letošnji prejemnik velike nagrade Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo. Kako se statistiko torej uporabljamo in razumemo tako v vsakdanjem življenju kot v znanostih je torej osrednja tema tokratnih Podob znanja, ki jih je pripravila Nina Slaček.

Mladost je prehod iz otroštva v odraslost in je vezana na družbene, politične in ekonomske okoliščine, ki so se v minulih 30 letih močno spremenile. Mladi se danes soočajo s povsem drugačnimi izzivi kot so se pred tremi desetletji, saj se je položaj mladih v Sloveniji bistveno spremenil, z njim pa tudi njihov vsakdanji svet. Tokratna gostja je vodila pionirske raziskave na področju mladosti in mladine, odraščanja, življenjskih prehodov, študij spolov, sociologije zdravja, zasebnosti, družine, identitet in predsodkov in druge. Mirjana Ule je redna profesorica za socialno psihologijo ter ustanoviteljica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V 90-ih letih minulega stoletja je v okviru Inštituta za družbene vede na FDV ustanovila Center za socialno psihologijo in oblikovala magistrski študij Sociologija vsakdanjega življenja. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.

Gost tokratnih Podob znanja je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Snoj se v svojem raziskovalnem delu posveča teoretični reaktorski fiziki in njeni uporabi v energetskih in raziskovalnih jedrskih reaktorjih. In čeprav ga v ožjem smislu zaposlujejo predvsem vprašanja, povezana z Monte Carlo transportom nevtronov in fotonov v fuzijskih in fisijskih reaktorjih, ter Monte Carlo preračuni fizikalnih parametrov raziskovalnih jedrskih reaktorjev, smo ga pred našim mikrofonom gostili v upanju, da bi nam mogel panoramsko in poljudno predstaviti široko področje fuzijske energije. Kolikor namreč energetske potrebe človeštva strmo naraščajo, izkoriščanje klasičnih energentov pa ima, kot vemo, močno obremenilen vpliv na okolje, toliko bolj se pojavlja potreba po iskanju novih, čistih in, po možnosti, neomejenih virov energije. No, jedrski fiziki pravijo, da bi v tem smislu veljalo staviti na razvoj fuzijskih reaktorjev, v katerih bi, prav kakor na Soncu in drugih zvezdah, pridobivali energijo, ki se sprošča ob zlivanju jeder vodikovih atomov. Do praktične uporabe fuzijske energije nas sicer loči še več desetletij trdega teoretičnega pa tudi praktično-eksperimentalnega dela ter inženirsko-tehnoloških inovacij, a čas za pogovor o fuziji je prav gotovo zdaj, ko moramo napeti vse sile, da preprečimo planetarno katastrofo, ki jo prinašajo podnebne spremembe. Z dr. Snojem se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Luke Snoja

Učenje, pravzaprav način, na katerega se ljudje učimo in prenašamo svoje znanje na mlajše generacije, kako najrazličnejše informacije obdelujemo in ustvarjamo povsem nove zamisli, je morda ena najbolj ključnih posebnosti človeške vrste, značilnost, ki nam je omogočila zelo unikaten razvoj. Ampak, kaj se pravzaprav dogaja v naših možganih, ko se učimo? Kako možgani obdelujejo informacije, ki jih dobijo iz zunanjega sveta, kaj se v njih dogaja, ko razmišljamo ali ko spimo? Tem vprašanjem skuša priti do dna nevroznanost, ki k procesom, ki se odvijajo v tem našem najbolj zapletenem organu, pristopa z vse bolj občutljivimi instrumenti. In ponuja številne nove in včasih presenetljive uvide, ki si tudi vse bolj utirajo pot v samo prakso. Kar se konkretno prav učenja tiče, v pristope k poučevanju. O tem smo se pogovarjali z današnjo gostjo Podob znanja, doc. dr. Tino Bregant, ki je specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, z doktoratom iz nevropediatrije. Zaposlena je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius in v Zdravstvenem domu Kamnik, predava pa na Pedagoški in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za zdravstvene vede Angele Boškin na Jesenicah. foto: Familylab

Z vse večjim zavedanjem, da naravna bogastva planeta niso neomejena, v ospredje prihaja skrb za bolj trajnostno naravnan pristop do njihovega pridobivanja in rabe. To velja tudi za mineralne surovine, ki jih sodobni svet uporablja in predeluje na tisoč in več najrazličnejših načinov. Pa vendar so rudniki in kopi danes tesno povezani tudi s hudim ekoloških uničenjem. Kakšne so torej možne alternative? Kako bi lahko prišli do dragocenih mineralov, ne da bi dodatno obremenjevali okolico? Kako se izogniti škodljivim stranskim produktom, kot so denimo kupi jalovine? Kako priti do surovin v poplavljenih opuščenih rudnikih? In kako sploh priti do podatkov o zalogah na tovrstnih nedostopnih krajih? Nove možnosti na tem področju se v zadnjih letih denimo odpirajo z uporabo avtonomnih robotov in z drugimi visokotehnološkimi pristopi. Temu področju se med drugim aktivno posveča geolog dr. Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije.

V kvantnem svetu veljajo zelo nenavadni zakoni. Zelo drugačni so od fizikalnih zakonov, ki urejajo naš svet. Toda makro in mikro svet seveda nista ločena, le prevajanje med njima je izredno zahtevna naloga. Tega podviga se prof. dr. Tomaž Prosen z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko loteva s pomočjo matematičnega jezika. Kako denimo z matematiko razumeti kvantni transport? In kaj to sploh je? V oddaji Podobe znanja se je z njim pogovarjala Nina Slaček.

V tem tednu so v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru predstavili izjemen dosežek na področju plastične kirurgije, popolno rekonstrukcijo nosu, ki je uspela skupini slovenskih kirurgov pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, predstojnika kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline. Zahteven in za področje v svetovnem merilu prelomen dosežek je seveda plod dolgoletnega vrhunskega dela in izkušenj in teh prof. dr. Urošu Ahčanu vsekakor ne manjka. To mu tudi omogoča, da vedno znova premika meje možnega. Poleg najbolj svežega primera, rekonstrukcije nosu, to dokazuje tudi njegova mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3D modelom, ki velja v svetovnem merilu za enega najboljših pristopov obnovitve dojk. Operira in predava po vsem svetu, mikrokirurških tehnik in uporabe laserja v estetski kirurgiji je izučil že več sto specialistov po vsem svetu, in, kar je morda kar nekoliko presenetljivo, kljub mamljivim ponudbam za delo v tujini, vztraja v Sloveniji. S prof. dr. Urošem Ahčanom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto:iz osebnega arhiva

Za odkrivanje in zdravljenje raka in drugih bolezni znanstveniki razvijajo vedno nove pristope. Veliko obeta uporaba proteaz, tako za diagnostične namene kot za samo zdravljenje. Gre za zelo raznoliko vrsto encimov, ki razstavljajo beljakovine. Kjer jih je nadpovprečno veliko, poteka vnetje, zato lahko z njihovo pomočjo na neinvaziven način prepoznamo več tisoč različnih bolezni, vključno s številnimi oblikami raka. Slika, ki se ob navzočnosti proteaz izriše o dogajanju v telesu, je tako natančna, da bodo z njihovo pomočjo lahko tumorje tudi učinkoviteje kirurško odstranjevali. Pregled dogajanja na področju je za ugledno znanstveno revijo Trends in Biochemical Sciences s kolegi pripravil prof. ddr. Boris Turk, vodja odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan«. Za samo zdravljenje trdnih tumorjev pa obeta tudi uporaba nanomaterialov, saj so rezultati predkliničnih raziskav so zelo prepričljivi. O tem uspehu so članek objavili v reviji Nano Letters.

Indija s svojo večtisočletno zgodovino velja za eno izmed zibelk civilizacije, ki je ključno zaznamovala umetnost, znanost in religijske predstave celotnega človeštva; z milijardo in tristo milijoni prebivalcev, jedrskim arzenalom in šestim največjim gospodarstvom pa je tudi nesporna velesila današnjega, globaliziranega sveta. Vsemu temu navkljub naše univerze še vedno ne ponujajo študijskega programa indologije. Da takó Indija za Slovence ostaja terra incognita, je slej ko prej odraz naše malodane tradicionalne kratkovidnosti, ki se zdi še toliko bolj žalostna, kolikor pač že imamo mednarodno ugledne znanstvenike, ki bi to belo liso na zemljevidu slovenske učenosti znali učinkovito zapolniti. Med temi strokovnjaki velja nemudoma omeniti gostjo tokratnih Podob znanja, svetovno priznano raziskovalko budizma, sanskrta in vedske filologije, dr. Tamaro Ditrich, ki je v preteklosti predavala na več univerzah po Evropi in Avstraliji, danes pa vodi program budističnih študij pri Inštitutu Nan Tien v avstralskem Novem Južnem Walesu. V zadnjem času se naša gostja raziskovalno posveča predvsem budistični etiki ter teoriji in praksi budistične meditacije s posebnim poudarkom na konceptu sati, konceptu čuječnosti. O vsem tem se je z dr. Ditrich pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Hitre spremembe na najrazličnejših področjih so že dolgo sinonim sodobnega časa. In spremembe ponujajo, kot radi pravimo, vedno nove priložnosti. To velja tudi morda še posebej, ko gre za kršenje zakonov, saj velja, da so kriminalci vedno korak pred organi pregona. Toda tudi na strani zakona se spremembe v družbi čuti, in te seveda vplivajo na način delovanja in učinkovitost policije in drugih sorodnih inštitucij. V tokratnih Podobah znanja smo s kriminologom dr. Gorazdom Meškom, rednim profesorjem na Fakulteti za varstvene vede Univerze v Mariboru in predstojnikom Inštituta za varstvoslovje spregovorili o nekaterih temah, ki so ga v zadnjem času še posebej zaposlovale, kot je denimo varnost v lokalnih skupnostih in stopnja legitimnosti in zaupanja v kazensko pravosodje in formalno družbeno nadzorstvo. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Za vrhunske rezultate na področju športa ali klasične glasbe je največkrat nujno, da se intenzivni treningi in vadbe začnejo že v otroštvu, če naj se talent razvije v polni meri. Toda enostranski vadbeni režim lahko obetavno kariero celo onemogoči. Zato je ključno upoštevati, da se otroško telo še razvija, da ima specifične potrebe in poskrbeti za njegov celostni razvoj. O pasteh, ki se jih v prizadevanju za vrhunskimi rezultati kaj lahko spregleda, smo se v tokratnih Podobah znanja pogovarjali s pedagoginjo in kineziologinjo dr. Joco Zurc, ki je svoje znanje nadgradila tudi z doktoratoma iz etike in statistike, trenutno pa s pomočjo štipendije Japonskega združenja za promocijo znanosti (Japan Society for the Promotion of Sciences) raziskuje na Univerzi Okayama na Japonskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Danes 20 odstotkov proizvedene elektrike porabimo za hlajenje in že čez dve desetletji bo hlajenje v porabi energije prehitelo ogrevanje. Pri tem pa je hladilna tehnologija, ki hladi naša stanovanja in hrano, stara že več kot stoletje in temelji na hladilnih sredstvih, ki imajo več tisočkrat močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Iskanje alternativ je zato postalo prioriteta tega področja. Izreden potencial kaže t.i. elastokalorična tehnologija hlajenja, kjer izredne rezultate dosega dr. Jaka Tušek, docent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko. S svojim projektom Supercool je prepričal tudi Evropski raziskovalni svet in prejel ERC Starting Grant, 1,4 milijona evrov sredstev za razvoj hladilne tehnologije, ki temelji na posebnih materialih z oblikovnim spominom. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Zadnjih nekaj let se kaj lahko zdi, da so ključna – morda celo izključna – težava, povezana z javnimi občili, lažne novice. A naj bo problematika verodostojnih informacij, izgubljenih v poplavi propagande, tendencioznih fabrikacij in brezsramnih izmišljij, še tako pereča, le ne gre spregledati drugih, praviloma strukturnih problemov, ki prav tako v temeljih določajo podobo sodobne medijske industrije. Če namreč drži, da so mediji ne le ogledalo družbe temveč tudi eden izmed ključnih mehanizmov za reprodukcijo (oziroma nereprodukcijo) obstoječih odnosov moči, tedaj v socialnem okolju, ki si med drugim želi udejanjiti resnično enakost spolov, menda ni vseeno, ali se patriarhalna razmerja nadrejenosti in podrejenosti med moškimi in ženskami znotraj medijske industrije perpetuirajo še naprej. In prav to je problematika, ki se jo je namerila podrobneje raziskati skupina znanstvenic in znanstvenikov v kontekstu triletnega raziskovalnega projekta Spolna diferenciacija v medijski industriji, ki je potekal pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Njegova vodja je bila komunikologinja, predavateljica na ljubljanski FDV in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, dr. Mojca Pajnik, ki je bila tudi gostja tokratnih Podob znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Mojce Pajnik